Okrajna sodišča v Ljubljani, Kopru in Kranju so z začasnimi odredbami naložila več medijem, da iz prispevkov s sojenja v primeru okoljskega kriminala umaknejo ime obtoženega.

Gre za sojenje za kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja, konkretno pa za ogrožanje zaščitenega območja Natura 2000, za kar je zagrožena do osemletna zaporna kazen, pojasnjujejo v DNS-ju. Obdolženi naj bi z nasipavanjem materiala poslabšal stanje zaščitenega območja na Koritnem, zato mu je sodišče pozneje tudi izreklo pogojno obsodbo enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna.

Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje, da naj bi bila navedba njegovih osebnih podatkov, na podlagi katerih ga je bilo mogoče prepoznati, nepotrebna z vidika objektivnega obveščanja javnosti. Prav tako je zdaj že obsojeni kršilec zakona proti medijem, ki so objavili njegovo ime, vložil odškodninske tožbe. Te tožbe so po mnenju društva novinarjev neutemeljene in jih uvrščajo med tako imenovane strateške tožbe, katerih namen je utišanje novinarjev in medijev, da bi poročali o zadevah v javnem interesu.

Teža očitanega kaznivega dejanja je pomembna okoliščina

Kodeks novinarjev Slovenije napotuje novinarje k previdnosti pri poročanju o občutljivih kaznivih dejanjih, a okoljski kriminal je po mnenju društva nekaj povsem drugega. "Poročanja o sojenju, ko je zoper obtoženega že vložena pravnomočna obtožnica, pa – seveda ob spoštovanju domneve nedolžnosti – absolutno v javnem interesu," so prepričani.

Izpostavljajo, da bi morala sodišča v tem primeru upoštevati tudi sodno prakso vrhovnega sodišča, ki kot pomembno okoliščino, zaradi katere je dopustno poročati tudi z objavo imena in priimka obtoženega oziroma obsojenega, izpostavlja prav težo očitanega kaznivega dejanja in njegov pomen za družbo.

Nagovarjajo višja sodišča, naj to ne postane sodna praksa

"Ne moremo razumeti, kako je zaščita imena pravnomočno obtoženega za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen osmih let zapora in katerega dejanja lahko imajo vpliv tudi na druge državljane, po mnenju sodišča prevladala nad interesom javnosti, da je seznanjena s tem, kdo je potencialni kršilec zakona in obtoženi domnevni onesnaževalec okolja," dodajajo v DNS-ju.

Upajo, da bodo višja sodišča prepoznala, da je to nesorazmeren poseg v pravico javnosti do obveščenosti, in preprečila, da napačno tehtanje sodišč prve stopnje postane sodna praksa.