Direkcija je v ponedeljek dobila obsežnejši veljavni načrt na projektih za delo na cestnem omrežju. "Most v Mednem namreč ni edina težava državnega cestnega omrežja," je na novinarski konferenci dejal v. d. direktorja direkcije Sergij Grmek.

Napovedal je, da bo po pravnomočni odločitvi o neoddaji del za obvozno cesto v Mednem objavljen nov razpis, tokrat za celovito obnovo mostu. "Če ne bo pritožbe ponudnikov, bo razpis objavljen najpozneje v drugi polovici meseca," je dejal Gmrek. Rok za izvedbo rekonstrukcije je šest mesecev.

Bratuškova odvzela skoraj ves denar
Z rebalansom proračuna iz jeseni 2013 so bila sicer direkciji odvzeta skoraj vsa investicijska sredstva, zaradi česar je bilo takrat ustavljenih 52 gradbišč. "Danes jih je odprtih še šest in ta bomo nadaljevali," je dejal. Gre za ureditev cest Podpeč-Brezovica in Kal-Neverke, ureditev ceste v Rušah in Trnovski vasi, projekt ureditve ceste v Sorici in mostu čez Gračnico.

Poleg tega ima direkcija iz preteklosti še kar nekaj podpisanih pogodb z izvajalci gradbenih del, ki jih zaradi manj sredstev v lanskem letu še niso mogli začeti, zdaj pa jih bodo nadaljevali. "Gre za 12 pogodb za projekte, za katere upam, da jih bomo čim prej začeli in pa tudi dokončali," je dejal. Direkcija bo z na novo dodeljenimi sredstvi poleg tega izvedla tudi nekatere druge ukrepe na cestah za izboljšanje varnosti, kot je ureditev prehodov za pešce in avtobusnih postajališč.

(Ne)stabilen vir financiranja
Ob tem je Grmek izpostavil, da se postopki včasih zavlečejo zaradi pritožb in revizij, na katere direkcija, kot je dejal, nima vpliva. Za ustrezno ureditev in obnovo cest, ki bodo varne, pa direkcija po njegovih besedah potrebuje predvsem stabilen vir financiranja.

Za letos so imeli na direkciji s sprejetim proračunom na voljo 122 milijonov evrov, s prerazporeditvijo iz lanskega leta so dobili še 15 milijonov evrov, skupaj s ponedeljkovo prerazporeditvijo pa imajo na voljo 153 milijonov evrov. Vendar pa je bilo od 122 milijonov evrov v sprejetem proračunu le za dva milijona evrov investicijskih sredstev.

Ker ni bilo sredstev za obnovo, so lani pripravili akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest. Z njim k obnovi pristopajo glede na potrebe gospodarstva, ki mora imeti nemoten in najhitrejši dostop do glavnega avtocestnega križa, upoštevali pa so tudi število dnevnih migrantov in prometno varnost.

Glede na te kriterije so na direkciji določili strateške ceste. Teh je od 6.000 kilometrov cest, ki jih upravljajo, za 1.882 kilometrov. "To so glavni odseki. Če bi jih uredili v nekem časovnem obdobju, bi zelo izboljšali pretočnost in javni potniški promet," je dejal Grmek.

Če bi sledili akcijskemu načrtu in bi imeli za investicijsko-vzdrževalna dela na voljo vsako leto 200 milijonov evrov, bi v šestih letih lahko obnovili več kot polovico cestnega omrežja, pretočnost prebivalcev pa povečali za več kot 80 odstotkov.

Da bi dobili ta sredstva, po mnenju Grmeka ne bi potrebovali bencinskega centa. Že zdaj se pobere namreč pobira taksa za uporabo cest. "Govorimo o tem, da to ne bi šlo v integralni del proračuna, temveč bi se dogovorili, kolikšen del tega bi šlo za obnovo," je dejal.