Znanstveniki na köbenhavenski univerzi so spremljali 2.345 moških in 3.317 žensk, rojenih med letoma 1959 in 1961, od katerih je bilo 34 odstotkov dojenih manj kot mesec dni. V opazovalnem obdobju se je zaradi alkoholizma zdravilo 138 ljudi, med njimi 63 takih, ki so bili dojeni le kratek čas.

Čeprav je dejavnikov tveganje veliko, med njimi spol, kajenje nosečnice, nezaželena nosečnost, socialni status in podobno, pa med njimi precej izstopa prav faktor dojenja.

To strokovnjaki razlagajo s prekinjenim fizičnim in psihičnim stikom med materjo in otrokom. Ena izmed možnosti za povezavo je tudi zmanjšanje vnosa posebnih maščobnih kislin, ki jih vsebuje materino mleko in vplivajo na razvoj otrokovih možganov.