"Strategija sploh ne omenja, kaj šele, da bi usmerjala financiranje socialnih podjetij, kar je bistveni problem socialnega podjetništva pri nas. Kje je denar za investicije in inovacije?" se sprašuje Dolores Kores, članica GECES-a, strokovne skupine za socialno podjetništvo pri Evropski komisiji.

Strategija brez razvoja
Izjema so le socialna podjetja z ranljivimi skupinami, a to že imamo. »Strategija je brez razvoja. Ne odpravlja ovir, ki socialno podjetništvo dušijo že desetletja: samo podjetja, ki so registrirana kot gospodarske družbe, se lahko javljajo na javne razpise za sredstva, vemo pa da so socialna podjetja registrirana kot zavodi, zadruge in društva,« pojasnjuje Dolores Kores, direktorica Zavoda Premiki, ki je v vladnem svetu za socialno podjetništvo v letu 2012 sodelovala pri pripravi strategije. Izkazalo se je, da je sprejeta Strategija bistveno drugačna od predlagane.

Črpanje evropskih sredstev le zasebnikom
Poleg tega vlada ni predvidela nobenega mehanizma znotraj javnega sektorja, ki bo omogočil črpanje sredstev iz letos ustanovljenega Evropskega sklada za socialno podjetništvo – ves evropski denar bo torej šel preko zasebnega Sklada 05, saj država ni predvidela, da bi sodelovala z njim, nadaljuje Dolores Kores.
Socialnih podjetij ne pripustijo k razpisom za podjetja
Čeprav Zakon o socialnem podjetništvu predvideva uskladitev Sklada za socialno podjetništvo, bi bilo iluzorno pričakovati njegovo ustanovitev, ker država nima denarja, se je pričakovalo, da vsaj socialna podjetja lahko kandidirajo na javnih razpisih tako kot gospodarske družbe.

Formalizem!
»S sprejetjem Strategije o socialnem podjetništvu na vladi je zdaj zadoščeno Zakonu o socialnem podjetnišvu, vendar večjih sprememb zato ne pričakujem,« je razočarana direktorica socialnega podjetja, ki je v letu 2011 prejelo nagrado Združenih narodov za inovativnost v turizmu.

Socialno podjetništvo – nevarnost za javni sektor!
Dolores Kores, sicer tudi dobitnica nagrade Združenih narodov za inovativnost v turizmu, pogreša več jasnosti s stališča stroke: socialna ekonomija ni nikjer izrecno določena oziroma ločena od socialnega podjetništva. »Ta temeljna nejasnost že danes povzroča zmedo, kakršna koli primerjava s tujino pa tako postane popolnoma nesmiselna in zavajajoča. Kot nevarnost se opredeljuje prevzemanje javnih storitev izključno v obliki socialnega podjetništva.«

Vlada žali ljudi s težavami v duševnem zdravju
V strategiji je vlada neustrezno in nestrokovno poimenovala ljudi s težavami v duševnem zdravju. Na strani 25 lahko o osebah z motnjo v duševnem zdravju preberemo, da niso 100-odstotno angažirane. »To je za osebe s težavami v duševnem zdravju celo žaljivo.«

Neopredeljena vloga posameznih ministrstev
Zakonsko predpisana oblika strategije nalaga obveznosti vsem ministrstvom, občinam in že obstoječim VEM-točkam, ne vključuje pa obstoječih subjektov s področja socialnega podjetništva. To preprosto pušča v nekakšnem nejasnem vmesnem prostoru. To je še posebej pomembno zato, ker je tudi vloga posameznih ministrstev večinoma neopredeljena. Čeprav pri njih obstaja bistveno večji potencial, kot ga predvideva predlagana strategija. O zagotavljanju trajnostnega in stabilnega podjetništva pa sploh ni govora, sklene Dolores Kores v pogovoru za MMC.