Drnovšek pričakuje, da bo sporazum o dokončni rešitvi položaja pokrajine pozitivno vplival tudi na Makedonijo in Vojvodino.

Stvari bi se začele premikati v pozitivni smeri, marsikatera težava pa bi odpadla, je dejal predsednik in dodal, da je njegov predlog o rešitvi statusa uravnotežen in v interesu tako Srbov kot Albancev.

"Če bi ga mednarodna skupnost podprla in ga v dogovoru z obema stranema
uveljavila, bi bila sama bistveno razbremenjena, strani pa bi se rešili
hipoteke iz preteklosti in se usmerili v evropsko perspektivo," meni predsednik in dodaja, da je Slovenija zainteresirana za stabilne rešitve v regiji.

Najmanjši skupni imenovalec
V predlogu, ki ga je Drnovšek na mednarodno skupnost naslovil v torek in ki je po njegovem najmanjši skupni imenovalec možne rešitve, poudarja, da je bistven element rešitve zagotovitev varnosti in ustrezne stopnje avtonomije srbski manjšini. V predlogu se je zavzel tudi za spremembo politike vračanja srbskih beguncev na domove. Po njegovem bi bilo potrebno Srbe naseljevati na bolj homogena področja.

Drnovšek vidi ključ za rešitev tudi v opredelitvi eksteritorialnega statusa za največje kulturne, verske in zgodovinske srbske spomenike na Kosovu. Srbska pravoslavna cerkev se sicer na predlog še ni odzvala. Predlog je Drnovšek poslal tudi novemu vodji pogovorov o prihodnjem statusu Kosova, Fincu Martiju Ahtisaariju.

Janša: Drnovškovi nastopi presenečenje
Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za TV Slovenija o Drnovškovih predlogih glede Kosova dejal, da si želi dejavne vloge predsednika, a tudi večje usklajenosti z vlado. Dodal je, da se v mednarodni skupnosti o predlogih glede statusa Kosova ves čas razpravlja, a se ne nastopa javno, zato so bili Drnovškovi predlogi presenečenje.

Srečanje Drnovšek - Mesić
V uradu predsednika pa so potrdili, da se bo Drnovšek 10. novembra neuradno sešel s hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem. Pogovarjala naj bi se predvsem o meji. Srečanje naj bi potekalo na obeh straneh meje, o tem pa se bo pogovarjala tudi vlada na četrtkovi seji.