"Razkrivamo sistem, zahtevamo spremembe," je geslo kampanje Slovenija proti kletkam. Zahtevajo spremembo zakonodaje, po kateri bi bil življenjski prostor, ki upošteva blaginjo živali, tudi zakonsko določen. Gre za nadaljevanje kampanje Evropa proti kletkam.

Leta 2020 je evropska državljanska pobuda z milijon in 400 tisoč podpisi zavezala Svet Evrope, da pripravi zakonsko osnovo za prepoved kletk in ureditev razmer, v katerih živijo rejne živali. Zdaj pričakujejo tudi dejanja.

Brez živali na oglasnih panojih za meso

Že pred desetletjem so trženjski guruji ugotovili, da se proda več mesa, če kupci zrezkov, perutničk in klobas na prodajnih policah ne povezujejo z živimi bitji.

"Če upoštevamo percepcijo tipičnega državljana, bo videl živali na oglasnih panojih, neko veselo kokoš na izdelku, ali pa ko se bo po avtocesti peljal, neke živali na paši, ampak to je popolnoma nereprezentativno glede na to, kako redimo živali," je povedal Samo Curk iz društva AETP – Slovenija proti kletkam.

Televizija Slovenija je pridobila skrite posnetke, s katerih je razvidno, v kako nemogočih razmerah živijo živali v kletkah pri nas.

"Zavzemamo se za to, da bi bil uzakonjen minimalni standard, saj trenutno živali večino svojega življenja trpijo," je priznal Curk.

15 odstotkov kokoši životari v baterijski reji, svinje se tretjino svojega življenja ne morajo niti obrniti

15 odstotkov kokoši nesnic, kar predstavlja dobrih 255 tisoč živali, životari v baterijski reji, kar pomeni, da je njihov življenjski prostor največ velikost lista formata A4. Svinja ima mladiče približno trikrat letno, v času osemenitve, poroda in dojenja je tedne ukleščena na nekaj kvadratnih metrih betona in železa. Tako se eno tretjino svojega življenja ne more niti obrniti.

"Trenutni pravni okvir to dopušča, z vidika blaginje živali je to nesprejemljivo, dobra evropska praksa v nekaterih državah kaže, da je mogoče te živali vzgajati tudi brez omejitev," je pojasnil Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Veterinarske fakultete UL. Z njim se strinja tudi Milena Kovač s katedre za znanosti o rejah živali z Biotehniške fakultete UL. "To je boljše za dobrobit, in če se pravilno pristopi k temu, je tudi reja, čeprav bo žival manj obremenjena, lahko boljša kot pa sicer."

Rok Lančič: Čisto brez kletke ne bo šlo

Čisto brez kletk ne bo šlo, meni mladi prašičerejec, vendar je po vzoru praks iz Švice, Nemčije, Švedske in Združenega kraljestva mogoče skrajšati čas, ko je svinja ukleščena.

"Najmanj pet dni mora biti svinja zaprta, da ohranimo male pujske pri življenju. Zdaj je lahko do 30 dni v porodnišnici in mesec dni v prepuščišču," pa je ponazoril Rok Lančič, gospodar kmetije Lančič.

Pred kratkim je za dobrih sto plemenskih svinj obnovil hlev. Naložba je vredna milijon 200 tisoč evrov, tretjino več, kot če bi domovanje za svinje zgradil po trenutno veljavnih standardih.

"Ni vse v denarju, to je seveda etika. Nočemo, da naše živali trpijo. Upam, da pride zakonodaja, ki jo že dolgo čakamo," je še povedal Lančič.

Slovenija prevzela pobudo za odpravo kletk na ravni EU-ja

Slovenija je prevzela pobudo za odpravo kletk na ravni Evropske unije. Doma pa na kmetijskem ministrstvu opravljajo analizo vpliva odprave kletka na rejce, ki bo podlaga za nacionalno shemo prehoda na rejo brez kletk, pri čemer se ne bi zmanjšala samooskrba.

"Že zdaj imamo več kot 100 milijonov sredstev za dobrobit. Zagotovo sta najpomembnejša pozitivna stimulacija in ozaveščanje, vmes pa bomo uvedli pilotne projekte, da se bo industrija okrepila, ne da bi povzročili pretrese," je pojasnila Eva Knez z ministrstva za kmetijstvo.

V Sloveniji je 92 odstotkov ljudi za zaščito blaginje rejnih živali

Raziskava Eurobarometer je pokazala, da se je v Sloveniji 92 odstotkov ljudi izreklo, da je treba zaščititi blaginjo rejnih živali, 72 odstotkov vprašanih je pripravljenih plačati višjo ceno za meso, pridelano tam, kjer je blaginja živali na prvem mestu. Odgovornost za to pa ne sme biti samo na plečih kupcev, so odločni zaščitniki živali.