"Dosedanja sporočila delodajalcev in vlade zbujajo veliko skrb, negotovost," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Semolič. Prepričan je, da bo napovedana izhodna strategija z osredotočanjem na zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v prvi vrsti "udarila po delavcih". Prav tako bodo po njegovem položaj delavcev slabšale načrtovane strukturne spremembe.

Za dokapitalizacije denar je, za plače ne
"Smo proti odločitvam, ki bi pod pretvezo izhoda iz krize pahnili ljudi v še večjo krizo. Država ne more priti iz krize tako, da ljudje ostanejo v krizi," je prepričan, zato se bodo sindikati temu uprli. Izpostavil je tudi to, da je država takoj našla okoli 250 milijonov evrov za dokapitalizacijo NLB-ja, "nepremostljiva ovira" pa je najti 400 milijonov evrov za dvig minimalne plače.

"Največ se lomi okoli minimalne plače. Dostojna minimalna plača preprečuje revščino, zagotavlja, da ljudje živijo od svojega dela, da ne potrebujejo pomoči države. Postajamo narod socialnih podpirancev," je prepričan Semolič.

Čakajo na novo ponudbo vlade
Prav zato veliko pričakuje od petkovega nadaljevanja pogajanj o minimalni plači. Dogovorjeni so namreč, da bo vlada prišla z novo ponudbo, in od te ponudbe bo po njegovh besedah odvisno marsikaj v letošnjem letu.

Pomembni bodo tudi pogovori z delodajalci, s katerimi se bodo v sredo sestali in govorili o t. i. splošni kolektivni pogodbi, ki bo v letošnjem letu za delavce brez panožne kolektivne pogodbe določala najnižje standarde usklajevanja plač, regresa in povračil stroškov, povezanih z delom.