Kot je v izjavi za medije danes poudarila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, so rešitve za sistemske ukrepe glede ravnanja oz. upravljanja zemljišč znotraj zadrževalnikov predstavili tudi v pogovorih s predstavniki kmetov.

Trenutna zakonodaja že omogoča izplačilo odškodnin za nastalo škodo na zemljiščih znotraj zadrževalnikov, z načrtovanimi sistemskimi ukrepi pa bi šli v smer, "da bi se ta zemljišča odkupovala in potem kot kmetijska zemljišča dajale v najem kmetom". O konkretnih pogojih in načinih upravljanja omenjenih zemljišč pa po zagotovilih državne sekretarke trenutno skupaj z ministrstvom za kmetijstvo poteka priprava vsebinskih izhodišč.

Za zagotavljanje poplavne varnosti pristojni sicer načrtujejo skupno več kot 20 novih zadrževalnikov, da bi bila varnost celovita, pa bi morali imeti po besedah Kegljevič Zagorc teh objektov še več.

Glede škode, ki so jo kmetje utrpeli ob avgustovskih poplavah na zemljiščih znotraj obstoječih zadrževalnikov, je vodja direkcije za vode Neža Kodre pojasnila, da so njihove zahtevke že preučili oz. opravili cenitve škode ter izdali odločbe. Plačila bodo izvedena, ko bodo odločbe postale pravnomočne, kar naj bi se zgodilo v aprilu.

O pripravi državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki tudi sproža nejevoljo predvsem pri kmetih s tega območja, je Kodre dejala, da je trenutno na spletu dostopno gradivo, iz katerega so razvidne predvidene lokacije zadrževalnikov, mikrolokacije pa bodo znane, ko bodo končane vse potrebne študije.

Kegljevič Zagorc pa je ob tem dodatno opozorila tudi na pomembnost usklajevanj s posameznimi nosilci urejanja prostora, ki jih je v postopku priprave državnega prostorskega načrta običajno približno 30. "Ko se vse to skupaj uskladi, takrat vemo za parcelo natančno, kakšen bo poseg," je dodala.

Glede konkretne časovnice postavitve zadrževalnikov, ki bi vplivali na zmanjšanje poplavne ogroženosti, sta sogovornici poudarili, da naj bi bila v skladu z načrti konec prihodnjega leta sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu, ki daje podlago tako za gradnjo kot za odkupe zemljišč. Takšni posegi v okolje pa zahtevajo tudi poročilo o vplivih na okolje. Po pojasnilih državne sekretarke od samega sprejetja uredbe pa do fizične izvedbe del po navadi preteče še leto dni. V skladu s tem bi se lahko izvedba del začela leta 2026.

Za celotno porečje Savinje bodo sicer vsi protipoplavni ukrepi zaobjeti tudi v načrtu tako imenovanih sistemsko povezanih ukrepov. Njegova priprava je trenutno v sklepni fazi, dokončno pa naj bi dokument pripravili do konca aprila. Po pojasnilih Kegljevič Zagorc bo ta služil kot podlaga direkciji za vode za pripravo novih prostorskih aktov ali pa samo za izvedbo vzdrževalnih del za letošnje leto in za prihodnje.

Za zagotavljanje poplavne varnosti v državi pristojni sicer trenutno načrtujejo več kot 20 novih zadrževalnikov.