Novela, ki je usklajena med socialnimi partnerji, bo v šestih letih moškim zagotovila dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 57,25 odstotka na 63,5 odstotka. Za ženske tak odmerni odstotek že velja, vendar bi se brez sprememb znižal. Tako za moške kot za ženske se odmerni odstotek zvišuje tudi za 15 let zavarovalne dobe, in sicer s 26 na 29,5 odstotka.

Z zvišanjem odmernih odstotkov se bo zagotovilo tudi zvišanje drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj se pravice odmerjajo v odvisnosti od odmernih odstotkov, ki se uporabljajo pri odmeri starostne pokojnine. Poleg starostne se bo tako zvišala tudi odmera vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Pokojnina se bo za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem je postavljen pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Pri t. i. dvojnem statusu novela določa, da zavarovanec, ki ostane v zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, poleg plače prejema tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov. Z namenom, da bi zavarovanci ostajali v zavarovanju tudi po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe, je poleg tega določeno, da se pokojnina zviša za tri odstotke na letni ravni, pri čemer se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prišteje 1,5 odstotka. Po dozdajšnji ureditvi se je prištel en odstotek na vsake tri mesece.

Zavrnjena vsa dopolnila opozicije
Ob vprašanju, ali se bolj splača upokojiti letos ali v prihodnjem letu, je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič popoldne pri obravnavi vloženih dopolnil odgovoril, da prihodnje leto.

Dopolnila, ki so jih vložili v Levici, SDS-u in NSi-ju, so zavrnili. Po enem od dopolnil Levice bi člen, ki ureja dvojni status, črtali. Po njihovem mnenju namreč vnaša razlike med tistimi, ki bodo še lahko delali po 40 letih pokojninske dobe, in tistimi, ki tega ne bodo mogli. V SDS pa so želeli z dopolnilom stimulacijo za ostajanje v delovni aktivnosti še zvišati, in sicer s 40 na 100 odstotkov. V NSi-ju pa so si prizadevali, da bi na novo odmerili pokojnine, ki so bile odmerjene po letu 2013.

Obetajo se demografske spremembe
Projekcije za Slovenijo po opozorilu vlade napovedujejo intenzivne demografske spremembe. Prebivalstvo naj bi se staralo hitreje kot v večini drugih držav članic EU, razlogi za to pa so manjše število rojstev kot v preteklosti in podaljševanje trajanja življenja.

Projekcije po navedbah vlade kažejo, da naj bi izdatki za pokojnine leta 2070 dosegli 14,9 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar nas uvršča pod sam vrh držav članic EU. Razlogi za to naj bi bili poleg zgodnjega izstopa s trga dela še povečanje števila starejših prebivalcev, zmanjšanje števila delovno sposobnih, nizke projekcije delovne aktivnosti starejših, podaljševanje življenjske dobe in podaljševanje obdobja v upokojitvi. Število upokojencev naj bi se do leta 2070 povečalo za približno 20 odstotkov, zavarovancev pa naj bi bilo približno 16 odstotkov manj, navaja vlada.

Novela zakona o urejanju trga dela sprejeta
Poslanci so brez razprave s 44 glasovi za in petimi proti potrdili novelo zakona o urejanju trga dela. Novela zakona zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra bruto. Predvideno je tudi podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.

S ciljem pospešiti aktivacijo starejših brezposelnih zakon posebej spreminja pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev. Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.

Poleg tega predlog novele ukinja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku treh dni ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč tem osebam denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov povprečja plač.

Za večjo aktivacijo brezposelnih na splošno so medtem predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot do zdaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve – kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve – iz evidence izločena ob prvi kršitvi.