Nekdanji kulturni minister je poudaril, da NSi noveli zakona nasprotuje, ker menijo, da je nepotrebna in škodljiva s političnega in pravnega zornega kota.

Politično škodljivost vidijo predvsem v skrivanju podatkov iz pretekle in polpretekle zgodovine, ki bi lahko vplivali na odločanje slovenskih volivcev. Pravna škodljivost pa je po njihovem mnenju izražena v zapletanju pravne ureditve in morebitnih kompetenčnih sporov dveh komisij, delujočih na istem področju.

V NSi-ju so prepričani, da je varovanje arhivskega gradiva dobro urejeno z veljavnim zakonom iz leta 2006 in dodatno sprejeto uredbo.

"Strah pred vsebino arhivov"
Najverjetnejši razlog, zakaj želi vlada obstoječi zakon novelirati, se po Dularjevih besedah skriva v bojazni nekaterih političnih krogov pred razkritjem "zanje neprijetnih podatkov pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije".

Ob tem je dodal, da ko so med njegovim ministrovanjem med letoma 1996 in 1997 v parlamentu sprejemali prvi zakon o arhivih, LDS in stranke blizu takratni največji koalicijski stranki "hudo nasprotovale širokemu odpiranju arhivov in so skušale dostopnost zmanjšati na minimum. In danes je podobna situacija kot takrat."