Arhivi so po njenem mnenju stvar stroke in trdega zgodovinskega dela, "ki ga velja spoštovati". Poudarila je, da takšne ureditve, kot jo predlagajo predlagatelji referenduma in kot je v veljavi zdaj, ni nikjer na svetu, in da se z arhivi "ne gre igrati, z namenom nabiranja političnih točk z zavajanjem in ponarejanjem zgodovinskih arhivov, kot se je dogajalo".

Vlada nikakor ne zapira arhivov, temveč ureja pogoje dostopa tako, da ne bodo niti za hip ogrožene temeljne človekove pravice ali varnost države je zatrdila ministrica in dodala, da predlagateljem referenduma ni pomemben zakon, niti človekove pravice, nacionalni interesi ali varnost Slovenije.

Vlada se je odpovedala denarju za referendumsko kampanjo
Vlada se je iz načelnih razlogov odpovedala denarju za izvedbo referenduma, ki ji sicer pripada, "saj bi z denarjem za izvedbo referenduma lahko zgradili nekaj novih arhivov," je zatrdila ministrica.

"Arhiv ne zapira dostopa do arhiva"
Direktor arhiva Dragan Matić je zatrdil, da Arhiv Republike Slovenije v nobenem primeru ne more onemogočiti dostopa do arhivov, ampak se dostop ureja na podlagi predpisov in kategorij, ki določujejo dostopnost do gradiv.

Arhivsko gradivo nekdanjega SDV-ja je po njegovem mnenju na podlagi podzakonskega akta nedostopno za javnost do leta 2044, arhivski zakon pa določa, da je vse gradivo, nastalo pred letom 1990, javno, kar naj bi pripeljalo do težavnega položaja, ki ga z novelo želijo odpraviti. Matič upa, da bo predlagana novela na referendumu dobila zadostno podporo.

"Sova podpira novelo zakona"
V Sovi ocenjujejo, da nekritična in nestrokovna objava dokumentov nekdanjega SDV-ja lahko škoduje slovenskim interesom in posameznikom, ki so v preteklosti delali za SDV v interesu Slovenije, je poudaril direktor Sove Sebastjan Selan.

Selan je za MMC poudaril, da se v referendumsko kampanjo ni vključil zaradi političnih motivov ampak zgolj kot strokovnjak s področja državne varnosti in domoljub, ki je za varnost Slovenije pripravljen narediti marsikaj. Po njegovih besedah mora kot direktor Sove ljudem predstaviti problematiko arhivov, da predlagano novelo podprejo, saj bi bila v nasprotnem primeru lahko ogrožena varnost države.

Odziv SDS-a
"Ministrica Širca si je danes želela obrisati roke nad referendumom o arhivskih gradivih, češ da ni potreben," so prepričani v SDS-u in zatrjujejo, da je opozicija v primeru zapiranja arhivskih gradiv zgolj odigrala vlogo varuha zakonitosti.

Izpostavili so tudi mnenje Ustavnega sodišča, ki pravi, da predlagana novela ni nepotrebna in da veljavni zakon v skladu z ustavo in na ustrezen in evropsko primerljiv način ureja to področje. Podobno ureditev imajo tudi vse vzhodnoevropske države, ki delijo podobno polpreteklo zgodovino.

"Štiri leta ni bil nihče ogrožen"
V SDS-u poudarjajo, da so bili arhivi dostopni javnosti kar štiri leta, dokler jeseni 2010 publicistu Omerzi vlada in druge državne institucije - Sova in Arhiv RS - niso nezakonito onemogočile dostopa do javnega udbovskega arhivskega gradiva. V teh štirih letih po njihovem mnenju ni bil nihče ogrožen.

Sprašujejo pa se, kako je mogoče, da vladni predstavniki trdijo, da bi razkritje podatkov lahko ogrozilo slovenske interese nacionalne varnosti, obenem pa pravijo, da vsebine ne poznajo.
"Novelo je treba na referendumu zavrniti, ker je očitno njen edini namen zaščita nekaterih sedanjih oblastnikov, da javnost ne bi izvedela, kaj so počeli pred letom 1990. Ne glede na to, pa je potrebno poudariti, da sedanja oblast ravna tako, kot da bi bila ta novela zakona že uveljavljena - javnosti še vedno nezakonito omejuje dostop do arhivskih gradiv," so dejali v SDS-u.