Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je na drugem nadaljevanju seje komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti povedal, da jih je za mnenje zaprosila Sova. "Predstavniki obveščevalne službe so z varuhinjo človekovih pravic opravili dva pogovora, prav tako pa so v uradu varuha dobili vpogled v nekatere dokumente," je povedal. Vinko Gorenak iz SDS-a Rovšku odgovarja: "Gnojna bula na vašem delu, v roke ste dobili poročilo Sove in vi ste to požegnali, s tem ste pridelali gnojno bulo na institucijo in ste se iz varuha človekovih pravic spremenili v kršilca človekovih pravic." Seja je bila zopet prekinjena in se bo nadaljevala v petek.

Kot je še pojasnil Rovšek, je na podlagi teh dveh sestankov in dokumentov, ki so jih prejeli, urad varuha podal mnenje, da je treba zakon spremeniti, saj bi v nasprotnem primeru, če dodatnih varovalk ne bi bilo, lahko prišlo do kršenja človekovih pravic posameznikov, ogrožena pa bi bila lahko tudi varnost države.

"Predlagane spremembe urejajo problem dostopa do arhivov"
Direktor arhiva Dragan Matić je prepričan, da ni več mehanizma, s katerim bi lahko na razumen način omejili dostop do arhiva in zavarovali ljudi, ki so opravljali manjša obveščevalna dela in zaradi teh ljudi je po njegovem mnenju treba zakon spremeniti, saj kot pove Matić: "Lahko pride do tega, da so ogrožena človeška življenja, in direktor arhiva ni človek, ki bi lahko ogrožal človeška življenja."

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je še enkrat pojasnil, da predvsem z dvema novima ukrepoma poskušajo urediti dostop do arhivov, in sicer z natančnejšo definicijo dela, ki ne bi bil nedostopen in zdaj ni natančno določen, in s komisijo, ki bo to presodila.

Bevk: V primerljivih državah imajo omejen dostop do arhivov
V razpravi se je oglasil Samo Bevk (SD) in poudaril, da je dostop do arhivskega gradiva pravica, vendar so izjeme, zaradi katerih je treba gradivo omejiti, predvsem zaradi občutljivosti osebnih in tajnih podatkov. Podal je še podatke o primerljivi ureditev v drugih državah. Prepričan je, da glede na to, da gre majhen del gradiva, kot so povedali tudi predstavniki slovenske varnostno-obveščevalne agencije in predstavniki arhiva, bi to gradivo morali zaščititi.

"Že prejšnja oblast se je zavedala občutljivosti podatkov, vendar je z nižjim pravnim aktom razveljavila ta člen, ki zelo liberalno odpira dostopnost," dodaja Bevk. In čeprav je Sova jasno opozarjala, da podatki niso za javno uporabo, se je "prejšnja vlada požvižgala na to mnenje in vnesla širok vpogled".

Gorenak: Arhivi SDV-ja bi morali biti v Arhivu Slovenije
Vinko Gorenak pa je prepričan, da je leta 1998 sprejeti zakon, kjer piše, da se vse, kar je nastalo pred letom 1991, izroči arhivu, jasen. Po njegovem mnenju je že tisti zakon kršil od sprejetja, saj arhivi SDV-ja nikoli niso bili preneseni iz prostorov Sove v Arhiv Slovenije, kot je to nalagal zakon.

Predlagateljem zakona še očita: "Pravite, da ste Omerzi izdali začasno odločbo, zdaj pa hitite z zakonom, da mu lahko rečete, da po zakonu ne sme priti do dokumentov. Prej ste mu omejevali ilegalno, po novem bo pa to z zakonom omogočeno."