24. redna seja državnega zbora se je začela z vprašanji poslancev premierju in vladni ekipi. Seja se bo z razpravami in glasovanji nadaljevala v torek ter bo predvidoma trajala do 4. februarja. V okviru vprašanj predsedniku vlade je SDS-ov poslanec Zvonko Černač premierju zastavil vprašanje v povezavi z domnevno protizakonitim zapiranjem Arhiva Republike Slovenije. S to tematiko se ukvarja tudi Černačeva preiskovalna komisija, ki ji je bil preprečen dostop do arhiva. "Kdo vlada v Sloveniji: Pravo, zakon ali posamezniki mimo zakona?" je vprašal predsednika vlade.

Pahor je odgovoril, da bo več znanega po srednem sestanku. Ne izključuje možnosti, da "predlagana novela zakona o arhivih morda ni potrebna" in da si bo še premislil. Poudaril je, da je od Sove, Arhiva RS in sekretarja Nacionalnega sveta za varnost zahteval poročila, ki bodo javno dostopna. Po opravljenih pogovorih z direktorjema Sove in Arhiva RS je povedal: "Ne morem zlahka prikimati vašim trditvam. Ravnali bomo tako, kot veleva zakon, in kot sem dejal, postopek je prekinjen, nič še ni odločeno." Meni, da ni potrebe, da bi imeli državljani občutek, da želi vlada kar koli prikriti. Poudaril je, da ni sporen notranjepolitični del gradiva SDV-ja, temveč tisti del, ki se nanaša na obveščevalno delo v tujini.

Slovenci žrtve trgovine z organi na Kosovu?
Poslanec SNS-a Zmago Jelinčič je dejal, da sta on in določena civilna skupina posredovala pomembne informacije srbskim in slovenskim ministrstvom ter tudi SAZU-ju. Informacije naj bi se nanašale na izginule in pogrešane Slovence na Kosovu, ki naj bi bili žrtve trgovine s človeškimi organi. Pri tem je opozoril na poročilo Sveta Evrope avtorja Dicka Martyja o domnevni trgovini s človeškimi organi v tej mladi državi.

Pahor je zatrdil, da vlada teh podatkov nima in da bo pri zunanjem ministrstvu naročil dodatne preverbe. Poleg tega se po Pahorjevih besedah pripravljata zbornik in seznam Slovencev, živečih na Kosovu, in njihovih procesov preseljevanja. Po Pahorjevih podatkih na Kosovu trenutno živi okoli 400 Slovencev, kar je slaba četrtina tistih, ki so tam živeli leta 1999.

Kresalova: Pri Hotizi v skladu s pristojnostmi
Pri spornem dogodku na slovensko-hrvaški meji sta tako policija kot sodnik ravnala v skladu z ustaljeno prakso in v skladu s sporazumom o izogibanju incidentov, je na vprašanje Jožeta Jerovška (SDS) odgovorila notranja ministrica Katarina Kresal. Pravosodni organi namreč do določitve državne meje dogodke obravnavajo vsak na svojem katastrskem območju, kar tudi ne prejudicira meje, je zatrdila. Poleg tega obe strani pri interventnih dogodkih, ko sta ogroženi življenje in premoženje, intervenirajo ne glede na kataster. Pravosodni minister Aleš Zalar je k temu dodal, da se sodnik pri ogledu ni odrekel pristojnosti, temveč je v skladu s svojo pristojnostjo zadevo predal naprej. Če se pristojnost deli glede na kataster, zakaj pa se v Savudriji to ne upošteva, je odvrnil Jerovšek.

Pahor: Odločni smo, prevzemamo odgovornost
Tako kot je vlada "pod streho" spravila večino zakonov lanske izhodne strategije, je tudi za letos načrtovanih 27 zakonov novega razvojnega fokusa, je na poslansko vprašanje Joška Godca (DeSUS) odgovoril Pahor. Zavrnil je kritike, da je vlada premalo odločna - kjer je potrebno, bo sodelovala z opozicijo, kjer se da, bo gojila socialni dialog -, v vsakem primeru pa bo vlada prevzela odgovornost brez zanašanja na referendume, je zatrdil premier. Znova je poudaril šest poglavitnih razvojnih ciljev: konsolidacija javnih financ, izboljšanje razmer za delovanje podjetij, plačilna disciplina in trg dela, pregon gospodarskega in organiziranega kriminala ter strukturne težave z vprašanji prilagoditve.

Ravnanje Banke Slovenije pri spornih prevzemih
SLS-ov poslanec Radovan Žerjav je pozornost usmeril na ravnanje regulatorjev, predvsem centralne banke in Agencije za trg vrednostnih papirjev - kot je znano, je vodja ATVP-ja Damjan Žugelj predsednika Banke Slovenije Marka Kranjca celo pozval k odstopu. Žerjava je zanimalo, ali je centralna banka v primeru slabo zavarovanih posojil po premierjevem mnenju ravnala ustrezno. "Kljub široki debati o težavah v NLB-ju, povezanih z dokapitalizacijo, in ob dejstvih glede tajkunskih posojil nihče ne odgovarja, nihče ne preiskuje bivše uprave, nadzornih svetov," je opozoril predsednik SLS-a.
"Ne morem si dovoliti, da bi se vtikal v te institucije," je odvrnil Pahor. Po njegovem mnenju vlada nima pristojnosti dajati kakršnih koli navodil Banki Slovenije niti je ne sme klicati na odgovornost. Odgovarja lahko le državnemu zboru, je zatrdil in dodal: "Vlada pričakuje, da bodo nadzorni organi ugotovili, ali so se nepravilnosti dogajale in potem bo na organih pregona, da kršilce preganjajo." Premier bo predlagal tudi ponoven razmislek o licenciranju nadzornikov bank in zavarovalnic.

Ravnanje DZ-ja v zvezi s Škobernetom
Državni zbor bo na torkovi seji v sklopu mandatno-volilnih zadev odločal o potrditvi imunitete celjskemu sodniku Milku Škobernetu, osumljenem prejemanja podkupnine, je sporočil predsednik DZ-ja Pavle Gantar. Opozicija z SDS-om na čelu sicer trdi, da je bila storjena namerna procesna napaka, ker je o sodnikovi imuniteti odločala parlamentarna mandatno-volilna komisija, ne pa celoten DZ.

SDS-ov poslanec Jože Tanko je zatrdil, da je Škoberne povezan z vidnimi osebami iz koalicije. Te naj bi Tankovih besedah omogočile procesno napako DZ-ja, zaradi katere je Škoberne še vedno varovan z imuniteto, nezakonito pridržan in tako upravičen do odškodnine. Gantar je na to odvrnil, da je Škoberne upravičen do odškodnine le po mnenju Škobernetovega zagovornika, "vsa druga natolcevanja pa so stvar slabega okusa". Komisija je namreč imuniteto Škobernetu že odrekla, DZ pa lahko to odločitev spremeni, je pojasnil predsednik parlamenta.