Ali predstavlja omejitev dostopa do arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, ki je javno dostopno, nedopustno zlorabo prava, so se na izredni seji spraševali člani komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Seje sta se udeležila direktor Sove Sebastjan Selan, direktor Arhiva RS Dragan Matić in sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, ki je nadomeščal ministrico za kulturo Majdo Širca. Zaradi redne seje državnega zbora je bila seja prekinjena.

SDS: Priča smo neustavnemu stanju
Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je uvodoma pojasnila, da je bil seja sklicana na pobudo Slovenske demokratske stranke, ki opozarja na problematiko v povezavi z omejevanjem dostopa do gradiva in v kateri se posledično sprašujejo, ali s tem ni kršena tudi osnovna pravica do informiranosti ter do objektivne zgodovinske resnice. Na kršenje zakonodaje v primeru zavrnitve vpogleda v dokumente Igorju Omerzi pa je Irglova dejala, da se tudi državljani lahko enkrat odločijo, da zakonov ne bodo več upoštevali, če jih niti državni organi ne, kar bi lahko imelo zelo neprijetne posledice.

Sebastjan Selan, direktor Sove, je še enkrat pojasnil, da Sova nadaljuje delo Udbe samo na nekaterih področjih, nikakor pa da ni njena naslednica in z nekdanjo obveščevalno službo nima nobene ideološke skupne točke. Selan je poudaril še, da so za mnenje prosili tudi varuhinjo človekovih pravic, ki meni, da bi dostopnost do določenih delov dokumentov morala biti omejena.

Pelko: Obstoječi zakon je nedosleden
Sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko meni, da je obstoječi zakon nedosleden. Zato je ministrstvo pripravilo nov predlog zakona. Pelko je povedal, da so, preden so se odločili za pripravo novega zakona, resno razmišljali o ustavni presoji spremembe zakona, ampak so prišli do sklepa, da je mnenje direktorja Sove, varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik in preostalih strokovnjakov dovolj jasno, da lahko dajo spremenjen zakon pred poslance. O novem zakonu je še povedal, da bo arhivsko gradivo še vedno dostopno javnosti, nedostopni bodo samo tisti dokumenti, ki so plod obveščevalne in kontraobveščevalne dejavnosti.

Puharjeva: Tukaj nekaj smrdi
Na seji so svoja stališča in okoliščine časa, ki ga zajemajo sporni dokumenti v arhivu, pojasnili nekateri gostje. Odvetnik Drago Demšar je prepričan, da dokler velja zakon, se mora upoštevati. "Velja že pet let, kar je dolga doba. Zdaj mahati z nacionalno varnostjo in govoriti, da je kdo ogrožen, je nesmisleno," dodaja. Verjame, da gre za politikantsko izražanje, in ne za strokovno zastopanje, in predlaga, da je v primeru potrebe po spremembi zakona, treba iti v normalen postopek, "ne pa se iti z nekimi splošnimi flaskulami, ki jih poznamo pred letom 1990".

Da je bistvena znanost, je prepričan nekdanji mirovnik Marko Hren, zato je treba znanstveno delo omogočiti. "Glavni junak zgodbe niso osebe, ampak znanost in znanstveno raziskovalno delo," poudarja. Podaja še primer tujine, kjer se pišejo številne knjige, v Sloveniji pa lastnega zgodovinskega trenutka, ki je bil priznan, ne omenjamo.

Publicistka Alenka Puhar je obrazložila, kako so ji v preteklosti sledili in preverjali pošto in zapisovali vse njene poti. "Moj senzor takoj zazna motnje, ko mi nekdo govori o nacionalni varnosti, kot so, recimo, pravni nasledniki udbe in če nujni postopek predlaga vlada, katere dominanten del so predstavniki partije, potem tukaj nekaj smrdi," je povedala Puharjeva.

Danes o arhivih še predsedniki parlamentarnih strank
Predsedniki parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin in poslanci narodnosti bodo danes na sestanku pri premierju razpravljali o upravičenosti predloga novele zakona o varovanju arhivskega gradiva. Predsednik vlade je sestanek sklical na pobudo predsednika SDS Janeza Janše. Opozicija, predvsem SDS, se je burno odzvala na predlog vladne novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Arhiv RS je namreč publicistu Igorju Omerzi, nato pa še parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb onemogočil vpogled v določene dokumente nekdanje Službe državne varnosti (SDV), čeprav so ti po zakonu javni. Predlagane spremembe zakona se nanašajo tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.