Po referendumu 11. julija je bil DVK deležen kritik glede obveščanja socialnovarstvenih zavodov, obveščanja volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, določitve volišč za predčasno glasovanje, obvestil volivcem o volišču in dnevu glasovanja, dogajanja ob oddaji vlog volivcev na portalu e-uprava in pošiljanja gradiva v tujino za glasovanje v tujini.

V času referenduma o noveli zakona o vodah so se namreč v javnosti pojavljali očitki, da se pri izvedbi referenduma dogajajo napake in nepravilnosti ter da je Državna volilna komisija volivcem omejevala in celo preprečevala pravico do glasovanja. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob, so ti očitki neutemeljeni in izhajajo tudi iz nepoznavanja in nepravilnega razumevanja referendumskih pravil in pristojnosti DVK-ja.

Ministrstvo DSO-je obvestilo dan po izteku roka za glasovanje po pošti

Eden glavnih očitkov se je nanašal na obveščanje domov za starejše občane (DSO) o možnosti glasovanja po pošti. Kot je pojasnil direktor službe DVK-ja Dušan Vučko, komisija ne razpolaga z evidencami vseh DSO-jev, pač pa se je uveljavila praksa, da obvestijo pristojno ministrstvo o možnostih uresničevanja volilne pravice za stanovalce DSO-jev. Kot je dejal, so to storili 1. junija in ob tem pričakovali, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti "opravilo tisto, kar je bilo vnaprej dogovorjeno".

Nato pa je Vučko po lastnih besedah 29. junija opazil, da število vlog za glasovanje po pošti iz Slovenije bistveno odstopa od običajnega števila. Po njegovem opozorilu so na ministrstvu domove obvestili naslednji dan, 30. junija, ko je potekel rok za prijavo za glasovanje po pošti iz Slovenije. Na DVK-ju so zato na zaskrbljene klice iz domov pojasnjevali, kakšne oblike glasovanje imajo stanovalci še na voljo, tudi ministrstvo je po njegovih besedah "prestavilo v višjo prestavo", vsa ta prizadevanja pa so po Vučkovih besedah obrodila sadove. Po pošti iz Slovenije so namreč glasovali 704 volivci, kar je trikrat več kot na referendumu o drugem tiru leta 2017, je dodal Vučko.

Glede očitka o izvedbi predčasnega glasovanja, predvsem v Ljubljani in Mariboru, je nastajala zmeda zaradi sprememb lokacij volišč, je član DVK-ja Mitja Šuligoj pojasil, da je to povezano s spremembo zakona o volitvah v DZ, po kateri mora biti volišče za predčasno glasovanje na območju volilnega okraja. Ker pa vse okrajne volilne komisije (OVK) nimajo sedeža na območju okraja, pač pa na sedežih upravnih enot, jim je DVK omogočil, da so volišča določena tudi na sedežih OVK-ja. V Ljubljani so zaradi reorganizacije upravne enote, ki ne deluje več na štirih izpostavah, zaradi prostorske stiske omogočili, da OVK volišča določi tako, da bodo kar najširše dosegla volivce. O teh spremembah lokacij je bila javnost tudi obveščena, je dodal Šuligoj.

Glasovanje v tujini: pri referendumu morajo volivci sami obvestiti komisijo o glasovanju po pošti

Glede obveščanja volivcev o glasovanju po pošti iz tujine oziroma pošiljanja volilnega gradiva v tujino je Šuligoj pojasnil, da je nastajala zmeda zaradi drugačne ureditve, ki velja za referendum in za volitve v DZ. Pri slednjih DVK namreč vsem volivcem s stalnim prebivališčem v tujini pošlje volilno gradivo, na referendumu pa morajo volivci komisijo sami obvestiti o nameri za takšno glasovanje. Volivcem, ki so želeli glasovati po pošti iz tujine, so po Šuligojevih besedah pravočasno poslali volilno gradivo, izvajanje takšnega načina glasovanja pa je odvisno od delovanja poštnih storitev, tudi v tujini. Dodatna težava so bile prijave volivcev, ki so za glasovanje iz tujine navajali naslov v Sloveniji, je dodal Šuligoj. Opozoril je tudi, da volilnega gradiva volivcem, ki so na dan glasovanja v tujini začasno, denimo na dopustu, ne morejo pošiljati na primer tri tedne prej, ko jih tam še ni.

Prav tako je DVK naletel na očitke glede obvestil o dnevu glasovanja in volišču, ki so jih nekateri volivci prejeli prepozno, nekateri pa sploh ne. Vučko je ob tem poudaril, da to ni vabilo, ampak obvestilo, ki ni pogoj za uresničevanje volilne pravice. Sicer pa je po njegovih besedah težava v neskladnosti dveh določb. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč 25. junija sestavilo volilne imenike, medtem pa so še vedno tekli roki za druge oblike glasovanja. Tisti, ki so se za druge oblike prijavili pred tem datumom, obvestila tako niso prejeli. Tisti, ki so se po tem datumu prijavili na primer za glasovanje na volišču omnia, so obvestilo vseeno prejeli, kar je povzročilo zmedo.

Izpad e-uprave posledica nepremišljene poteze MJU-ja

Še en očitek DVK-ju se je nanašal na izpad spletnega portala e-uprava na zadnji dan roka za prijavo na voliščih omnia in na domu. Vučko je opozoril, da se je izpad zgodil zaradi posodobitve e-uprave, kar je bila po njihovih besedah nepremišljena poteza ministrstva za javno upravo. Morali bi se namreč zavedati, da je šlo za čas, "ko so vloge enormno letele v sistem". Kljub temu jim je z ministrstvom uspelo vse vloge prenesti v sistem, OVK pa jih je pravočasno obdelal in tem volivcem omogočil glasovanje, je še dodal Vučko.

DVK je še sporočila, da bodo končni izid glasovanja iz tujine ugotavljali v ponedeljek, izidi pa bodo objavljeni isti dan v popoldanskih urah. V petek pa bodo objavili statistične podatke o udeležbi na referendumu po starostnih skupinah in spolu, so napovedali v sporočilu za javnost.