Nova ministra sta že prisegla pred poslanci. Borut Sajovic je bil doslej poslanec in vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda. Položaj bo prevzel po odhodu prejšnjega ministra Marjana Šarca v Evropski parlament. Vinko Logaj je donedavni direktor zavoda za šolstvo, vodenje resorja prevzema po odstopu Darja Felde.

Primopredaja bo na obeh ministrstvih predvidoma v torek.

Logaj verjame, da bodo s sodelavci na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nadaljevali in uresničili tisto, kar je napovedal v svoji predstavitvi kot kandidat za ministra in kar je bilo povedanega tudi v DZ-ju, je dejal novinarjem v DZ-ju po imenovanju na ministrski položaj. "Na ministrstvu je vrsta sodelavcev, ki so pripravljeni aktivno in dobro delati v korist slovenskega šolskega sistema," je poudaril. Ve, da je bilo več predlogov za izboljšanje sistema pripravljenih že v času ministrovanja Felde. Ob tem je spomnil, da je še pred nekaj dnevi aktivno delal na zavodu za šolstvo, kjer so pripravljali številne strokovne podlage tudi za sistemske spremembe.

Kot kandidat za ministra je ob predstavitvi svojih načrtov na odboru za izobraževanje, znanost in mladino minuli teden izpostavil povečanje ugleda učiteljev in šole. Med prvimi nalogami na čelu ministrstva je napovedal vzpostavitev dialoga z vsemi deležniki v šolskem prostoru, kot prednostni nalogi pa je navedel tudi prenovo programskega dela vrtcev in šol ter urejanje plačnega sistema.

Sajovic je prepričan, da bo nova vodja s svojo ekipo enotno delo poslanske skupine uspešno pripeljala do konca mandata. "To je cilj, naša zaobljuba in želja in od tega se ne odstopa," je dejal. Obenem je ocenil, da je poslanska skupina Svobode, ki šteje 40 poslancev, ekipa sodelavcev, ki znajo stopiti skupaj k enotnemu cilju. "Nismo imeli težav, nismo imeli delitev, smo več kot dobri sodelavci, smo prijatelji," je poudaril. Prepričan je, da bo njegova naslednica Nataša Avšič Bogovič skupaj z njenima namestnikoma, poslanko Terezo Novak in poslancem Lenartom Žavbijem, poslansko skupino uspešno vodila do izteka mandata.

Biografiji

Sajovic, rojen v Kranju 18. julija 1960, je v lokalno politiko zakorakal pred tem, ko je leta 1991 prvič postal svetnik v tržiški Krajevni skupnosti Kovor, nekoliko pozneje, v obdobjih 1994–1998 in 2002–2006, pa je bil občinski svetnik v občini Tržič. Leta 2004 je na listi LDS-a prvič postal poslanec. Čez štiri leta je bil izvoljen znova. V zadnjih dveh letih je predvsem usklajeval delo poslancev Gibanja Svoboda.

Logaj, rojen 1961, je po poklicu profesor fizike in proizvodno-tehnične vzgoje, šolal se je na ljubljanski pedagoški akademiji in mariborski pedagoški fakulteti. Leta 2004 je magistriral s področja menedžmenta na Univerzi v Manchestru v Veliki Britaniji. Z disertacijo Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol pa je leta 2012 doktoriral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.

V politične vode se je sprva podal na lokalni ravni. Leta 2006 je kot neodvisni kandidat s podporo strank LDS, DeSUS in SMS nastopil na županskih volitvah v Litiji, leta 2008 pa je na listi stranke Zares kandidiral za državnozborskega poslanca, a ni bil izvoljen. Med drugim je v Litiji predsedoval občinskemu odboru stranke Zares in deloval v nadzornem odboru litijske občine.

Vodenje zavoda za šolstvo je prevzel leta 2014 in na tej funkciji pred dvema letoma nastopil tretji mandat. Ta bi se mu iztekel poleti 2026, a je letos poleti napovedal predčasen umik s tega položaja in upokojitev.

Golob: Obramba bo nosilec investicij za graditev odpornosti proti podnebni krizi

Sorodna novica Minister Boštjančič bo začasno vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo

"Obramba dobiva posebne dimenzije. Tudi te, da jo je treba približati ljudem, ker prevzema marsikatero dodatno nalogo pri graditvi odpornosti celotne družbe in našega sistema. Obramba je bistveno več kot samo vojska. Obramba je tista, ki se je izkazala pri spopadanju z naravnimi katastrofami v zadnjih dveh letih, je ključnega pomena in je tista, ki bo tudi nosilec investicij za odpornost proti podnebni krizi," je poslancem pojasnil premier Robert Golob.

Glede kandidata za ministra za izobraževanje Logaja je Golob poudaril, da ima dolgoletne izkušnje na področju šolstva, saj je bil dolga leta direktor zavoda za šolstvo, v katerem je v zadnjih letih "izrazito prispeval k prenovi učnih načrtov in pri izvedbi te prenove". "S tem, ko bo prevzel mesto ministra, bo lahko zadeve, ki jih je zastavil na zavodu za šolstvo, pomagal izpeljati v prihodnjih letih prek ministrstva," je še povedal Golob.

Koalicija soglasna pri podpori kandidatoma

Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so obema kandidatoma napovedale podporo. Poslanec Jani Prednik (SD) je napovedal, da bodo oba kandidata soglasno podprli, saj verjamejo, da bosta "s svojo predanostjo, strokovnostjo in vizijo pomembno prispevala k napredku na svojem resorju". Politiki morajo namreč državo pripraviti na prihodnost, v kateri bodo nove generacije imele možnost živeti v varnem in stabilnem okolju, hkrati pa imele dostop do kakovostnega in brezplačnega šolanja.

V SD-ju poudarjajo pomen investicij v javne dobrine, ki državljanom zagotavljajo čim višjo raven socialne varnosti in brezplačen dostop do izobraževanja. Se pa zavedajo velikih geopolitičnih sprememb in povečanih varnostnih tveganj, saj v bližini potekata dva večja vojaška konflikta, ki lahko vplivata na evropsko varnost in stabilnost. Od ministra za obrambo zato med drugim pričakujejo nadaljevanje modernizacije Slovenske vojske.

Tudi za Levico sta oba predloga za ministra ustrezna. Poslanec Matej T. Vatovec je poudaril bogate strokovne izkušnje Vinka Logaja, ki po njegovih besedah dobro razume resno kadrovsko stisko v šolskem sistemu. Veseli ga tudi, da se zavzema za izločanje staršev iz nadzornih svetov šol in vrtcev ter za povečanje sredstev za izgradnjo kuhinj in jedilnic v osnovnih šolah za brezplačna šolska kosila.

Kandidat Svobode Borut Sajovic je po mnenju Vatovca na predstavitvi pokazal, da lahko z njim tudi Levica na področju obrambe najde skupne imenovalce. Sajovic kot izkušen politik po mnenju Vatovca razume vlogo ministra za obrambo, vlogo obrambe kot sistema ter pomen zaščite in reševanja. Veseli ga, da bo Slovenija kot članica Nata investirala v opremo, ki je namenjena dvojni rabi, torej tudi taka, ki lahko služi za civilno rabo, med katerimi je tudi gradnja nacionalnega zdravstvenega centra za vojaško-civilne namene v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je najprej izpostavil številne dosedanje ukrepe na področju šolstva, denimo sprejetje novele zakona o osnovni šoli in zagotovitev denarja za nadaljnje izobraževanje do učiteljskega poklica. Vinko Logaj pa je po njegovih navedbah "strokovnjak, ki šolski sistem pozna od A do Ž, in nedvomno človek z izjemno bogato kariero".

Izpostavil je še, da bo Borut Sajovic obrambni resor prevzel v veliko bolj urejenih razmerah kot njegov predhodnik Marjan Šarec. Na tem resorju so namreč namenili več sredstev za investicije v vojsko, gasilce in civilno zaščito, prav tako pa so v zadnjih dveh letih prenovili tudi vse ključne strateške dokumente na področju varnosti ter pridobili air tractorja. Poudaril je več kot dvajsetletne politične izkušnje Boruta Sajovica.

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža, ki je predstavil stališče poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, je poudaril, da oba kandidata podpirajo. Žiža se je dosedanjemu ministru Darju Feldi zahvalil za "ogromno delo", predvsem pri prenovi gimnazije Gian Rinaldo Carli v Kopru in za sprejetje novele zakona o osnovni šoli. Izpostavil je tudi dobro dosedanje sodelovanje s kandidatom Logajem, sicer dolgoletnim direktorjem zavoda za šolstvo.

Oglasil se je tudi predstavnik madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, po besedah katerega je šolstvo eno najpomembnejših področij za obe avtohtoni narodni skupnosti. Kot je izpostavil, bo treba zagotoviti dodaten denar za obnovo dvojezičnih institucij.

Opozicija nezadovoljna s kandidatoma

Opozicija je napovedala, da ministrskih kandidatov ne bo podprla. Sajovicu so očitali pomanjkanje poznavanja področja obrambe, Logaju pa nezadostna pojasnila na predstavitvi na odboru.

Alenka Helbl (SDS) je v predstavitvi stališča poslanske skupine naštela vse ministre, ki so doslej že zapustili vlado Roberta Goloba, in navedla, da se v DZ-ju v povprečju vsak tretji mesec ukvarjajo s kandidatom za novega ministra. "In ne boste verjeli, vsak kandidat je glede na razprave koalicijskih poslancev, glede na njihova stališča bolj usposobljen, bolj izkušen in še večji strokovnjak," je dejala.

Pri kandidatu Sajovicu se v SDS-u po njenih besedah sprašujejo, kje je pridobil znanja in izkušnje za vodenje obrambnega ministrstva. Kot je dejala, mu sicer ne morejo očitati, da v času predsedovanja krajevni skupnosti in županovanja ni spoznal sistema civilne zaščite in reševanja, a "to vseeno ni dovolj". Sajovic se po njenih besedah v zadnjih dveh letih z obrambo "tako rekoč sploh ni ukvarjal". Tako se je Helbl vprašala, ali bo "zmožen nadzorovati in voditi ta obsežen sistem ali bo le marioneta Damirja Črnčeca, kot se govori po hodnikih". Omenila je tudi vprašanja o izvoru Sajovičevega premoženja, ki je glede na njegove pretekle funkcije nesorazmerno veliko.

Logaja je Helbl označila za sivo eminenco v šolstvu, kjer je že več kot 40 let, tudi na odločevalskih in političnih funkcijah, "pa nikoli za nič kriv". Logaj na predstavitvi pred matičnim odborom "ni z argumenti in dokazi ovrgel očitkov o mobingu, o negospodarnem trošenju javnega denarja in vmešavanju v imenovanje njegove naslednice na zavodu za šolstvo, zgolj odgovora 'v celoti zavračam očitke' in 'nič ni res' pač nista dovolj", je bila ostra.

Kot je navedla, slovensko šolstvo medtem doživlja največjo krizo v samostojni Sloveniji. Kako zelo zgrešeno politiko na tem področju izvaja vlada, po njenih besedah kažejo tudi "primeri, ko se na ministrstvu ukvarjajo z zadevami, ki so manj pomembne, tiščijo pa glavo v pesek tam, kjer sistem razpada". "Je vprašanje mesnega obroka ali obroka s svinjino ali brez nje res ena ključnih težav naših vzgojno-izobraževalnih zavodov ali pa smo tudi tu priča škodljivi politični preračunljivosti in populizmu?" jo je zanimalo.

Tako Helbl kot Janez Žakelj (NSi) sta opomnila, da ministrska ekipa še ne bo popolna, saj bo treba poiskati še naslednika ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki je odstopila. Kot je dejal Žakelj, so v NSi-ju trdno prepričani, da bi bilo po toliko menjavah "najbolje, da bi celotna vlada s premierjem vred odšla in dala možnost kompetentni ekipi, ne ekipi tako imenovanih novih obrazov, ampak resnim in odgovornim strokovnjakom oziroma politikom, ki vedo, kakšne so njihove dolžnosti in kompetence, da je njihov osnovni namen služiti v dobro države in vseh nas državljanov".

Tako za Sajovica kot za Logaja bi sicer po Žakljevih besedah težko rekli, da sta neizkušena, saj imata dolgo in pestro poklicno življenje in mnogo različnih izkušenj. To je ocenil kot pozitivno, obenem pa opozoril na "kar nekaj prtljage, ki jim jo očitajo ljudje" in na kar kandidatoma "ni uspelo zadovoljivo odgovoriti na predstavitvi pred pristojnima parlamentarnima odboroma". Med drugim je Žakelj napovedal, da bodo v NSi-ju "budno spremljali nakupe osemkolesnikov, pri katerih je bil obljubljen velik, večstomilijonski prihranek". Kot pomembno je med drugim navedel tudi modernizacijo Slovenske vojske in reševanje kadrovskega primanjkljaja.

Glede Logaja je Žakelj dejal, da je vse svoje življenje v šolstvu, mnogo let tudi v "samem vrhu odločevalcev". "Če kandidat ob tem govori o potrebnih spremembah, se mi nehote postavi vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi imeli za ministra mladega kandidata s svežimi idejami, ob sebi pa bi imel izkušene strokovnjake, ki sistem dobro poznajo," je pojasnil. Poudaril je, da je slovenski šolski sistem potreben celovite prenove. Kot je pojasnil, pa jih Logaju na predstavitvi ni uspelo prepričati z odgovori.

Predlog novega plačnega zakona

DZ je s 46 glasovi in dvema proti sklenil, da je predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju primeren za nadaljnjo obravnavo. Po oceni koalicije bodo spremembe pripomogle k pravičnejšemu in uspešnejšemu javnemu sektorju. V opoziciji so bili večinsko vzdržani, a upajo, da bodo v nadaljnji obravnavi prisluhnili tudi njihovim predlogom.

Z zakonom bi določili novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto.

Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Predvidene so spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, pa bi se postopno dvignila s 50 na 55 let.

Vlada in sindikati pa morajo skleniti še kolektivne pogodbe in končni dogovor. Rok, ki so si ga za to postavili, je 8. november. Takrat bo tudi jasno, koliko se bo posameznemu javnemu uslužbencu povišala plača. Kot določa zakonski predlog, bi povišanja plač uveljavili postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Enako bi veljalo za funkcionarje z izjemo funkcionarjev vlade, DZ-ja in DS-ja, za katere vlada predlaga, da pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata. Zakonski predlog že vključuje predlog za funkcionarske plače.