Septembra je bilo v DZ-ju zaposlenih 440 ljudi, ki so skupaj prejeli 1.052.677 evrov bruto dohodkov - najvišja izplačana plača, ki pripada predsedniku DZ-ja (septembra je bil to še France Cukjati), je septembra znašala 6.403 evre bruto.

Predsednik državnega zbora je sicer uvrščen v 65. plačni razred, podpredsedniki spadajo v 62. razred, poslanke in poslanci pa so razvrščeni med 55. in 61. razredom, odvisno od tega, kakšne funkcije v državnem zboru opravljajo, koliko delovnih let je že za njimi ipd. O razvrstitvi v plačne razrede dokončno odloči mandatno-volilna komisija.

Časopis Dnevnik poroča, da je imel v novembru novi predsednik DZ-ja Pavel Gantar 6.233 evrov bruto plače, sledili pa so mu Miran Potrč (5.728), Jože Tanko (5.552), France Cukjati (5.482) in Vasja Klavora (5.478). Več kot 5.000 evrov bruto plače mesečno imajo še: Franc Žnidaršič (5.351), Bojan Kontič (5.320), Jakob Presečnik (5.242), Zmago Jelinčič Plemeniti (5.211), Jožef Jerovšek (5.131), Majda Potrata (5.096), Roberto Batelli (5.084), Dušan Kumer (5.068), Darja Lavtižar Bebler (5.036), Breda Pečan (5.012) in Ljubo Germič (5.005).

Najmanj, po poročanju Dnevnika, za svoje delo poslanca prejmejo Matevž Frangež (3.984), Luka Juri (3.971) in Dejan Levanič (3.887 evrov bruto).

Poleg plače in dodatkov še poslanski pavšal
Poslancem poleg plače pripadajo še dodatki za malico, prevoz na delo in t. i. poslanski pavšal, neobdavčen denar, ki je namenjen poslancem za stroške opravljanja njihove funkcije v volilni enoti, kjer so bili izvoljeni. Količina denarja je odvisna od oddaljenosti poslančeve oz. poslankine volilne enote od Ljubljane.

Poslanci so glede na oddaljenost razdeljeni v 10 razredov, najmanj poslanskega pavšala pa dobijo tisti poslanci, ki so bili izvoljeni v Ljubljani in okolici (do 30 km), in sicer 503 evre mesečno. Največ denarja za stik z volivci pa pripada poslancu madžarske narodne skupnosti Laszlu Gonczu in poslancu DeSUS-a Francu Jurši, in sicer 957 evrov mesečno. Poleg tega poslanci dobijo še dvesto evrov na mesec za stroške najema prostora in plačilo osebja v njihovi poslanski pisarni v "domači" volilni enoti.

Na voljo tudi 49 poslanskih stanovanj
Poslanci, ki imajo stalno prebivališče več kot 60 kilometrov iz Ljubljane (ali manj, če imajo slabe prometne povezave), imajo možnost, da najamejo poslansko stanovanje. Stanovanja so na različnih lokacijah po Ljubljani, največ pa jih je na Kotnikovi ulici. Merijo od 20 do 66 kvadratnih metrov, zanje pa je treba skupaj z obrabnino opreme odšteti med 90 in 287 evri na mesec. Poslanci sami plačujejo tudi stroške.

Prednost pri najemu stanovanj imajo najbolj oddaljeni poslanci, pri čemer je med pogoji tudi ta, da ne poslanec ne njegov partner v prestolnici nimata v lasti svojega stanovanja. Če je vlog za najem stanovanja preveč, mandatno-volilna komisija DZ-ja upošteva tudi neugodne prometne povezave in obseg stalnega dela v parlamentu.

Poleg stanovanja še nadomestilo za ločeno življenje
V najemni pogodbi se poslanec zaveže, da bo stanovanje uporabljal izključno za bivanje in ga ne bo oddajal, a je bila to v preteklosti pogosto kršeno. Nadzor nad tem je menda nemogoč, saj lahko najemodajalec pravilno uporabo stanovanj preverja le enkrat na leto - in še to v dogovoru z najemnikom.

Poslanka oz. poslanec, ki ima službeno stanovanje, je obenem upravičen še do nadomestila za ločeno življenje. Nadomestilo od 26. 2. 2008 dalje znaša 137,78 evra za nadomestilo stroškov stanovanja in 168,40 evra za nadomestilo stroškov prehrane.

Poslancem še 3.000 evrov letno za telefon
Na spletnih straneh državnega zbora je zapisano tudi, da DZ poslancem in drugim uslužbencem plačuje "mesečne stroške uporabe službenih mobilnih telefonov in stroške uporabe brezžičnega povezovanja s pomočjo SIM-kartice na službenih prenosnih računalnikih uporabnikov v okviru letne kvote".

Državni zbor tako poslankam, poslancem in generalnemu sekretarju financira stroške do višine 3.000 evrov, sekretarjem poslanskih skupin do višine 1.500 evrov, preostalim uslužbencem pa do višine 1.260 evrov.

"Uporabniki službenih mobilnih telefonov in službenih prenosnih računalnikov imajo za čas, ko so na službeni poti v tujini, pravico do dodatne kvote, in sicer do višine 12,5 evra za vsak dan službenega potovanja v tujini," še piše na spletni strani DZ-ja.

Tanja Kozorog
tanja.kozorog@rtvslo.si