Sodišče je ugotovilo, da je širjenje roka za nekrivdno razreševanje s treh mesecev po imenovanju nove vlade, kot je bilo zapisano v osnovnem besedilu zakona, na celotni mandat neustavno.

Ustavni sodniki so zapisali, da tu ne gre več za nujno funkcionalno prilagoditev vodilnih kadrov z novo vlado, temveč za trajni sistemski ukrep, ki v celoti odpravlja element stabilnosti položajnih uradnikov.

DZ o noveli znova v pol leta
Sodišče je med drugim ugotovilo, da za razliko od generalnih direktorjev v ministrstvih, predstojnikov vladnih služb in direktorjev občinskih uprav, ki so lahko računali s predčasno razrešitvijo s položaja, generalni sekretarji v ministrstvih in predstojniki organov v sestavi ministrstev, ki so bili imenovani že pred uveljavitvijo izpodbijane novele, na predčasno razrešitev brez krivdnih razlogov sploh niso računali.

DZ mora neskladje v noveli odpraviti v roku šestih mesecev po objavi v Uradnem listu. 11. marca je 32 poslancev iz vrst LDS in SD na ustavno sodišče vložilo zahtevo za ustavno presojo novele zakona o javnih uslužbencih.

Po njihovem mnenju je prvi člen sprememb zakona, ki jih je predlagala vlada, državni zbor pa jih je sprejel 24. februarja, v nasprotju s petimi členi ustave. Predlagatelji so v obrazložitvi vloge pojasnili, da želi vlada z novelo povečati politično odvisnost javne uprave, kar je nesprejemljivo, "saj ustava poudarja zakonitost dela uprave, njeno neodvisnost in samostojnost".

Virant zadovoljen z razsodbo
Odločbo ustavnega sodišča minister za javno upravo Gregor Virant razume kot zmago odgovornega koncepta javne uprave. Dodal je, da je ustavno sodišče predlagateljem ustavne presoje zakona pritrdilo le v dveh manj pomembnih točkah, medtem ko je konceptu ministrstva dalo prav.

Rop: Odločitev kaže na arogantnost vlade
Predsednik LDS-a Anton Rop se je na odločitev sodišča odzval z besedami, da ta dokazuje arogantnost in samopašnost vlade, saj je ta kljub opozorilom opozicije in poskusom, da z amandmaji popravi zakon, vztrajala pri svojih rešitvah.