Kot piše v Vebrovem sporočilu, je posvet posledica seje ustavne komisije z dne 21. marca 2013, na kateri je komisija soglasno podprla delovni osnutek ustavnega zakona o spremembah referendumske ureditve. Morda je razlog za jutrišnji posvet predlog ustavnega pravnika Lojzeta Udeta, da se o ustavni ureditvi referenduma izvede širša javna razprava, pri tem pa velja prisluhniti tudi t. i. vstajnikom.

Spremembe referendumske ureditve sicer sprožajo številna vprašanja z vidika omejevanja referendumske pravice in posledično dodatnega oženja polja neposredne demokracije. Tako predlagane spremembe prinašajo onemogočanje referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, pa tudi o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Poleg tega predlog predvideva model zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj petino vseh volivcev.

S Primcem in hervardi o demokraciji
Tako se bo jutrišnji posvet očitno vrtel predvsem okoli vprašanja referenduma, čeprav je ideja neposredne demokracije precej obsežnejša. Da razprava ne bo tako temeljita, kot bi lahko bila, pove že sam nabor povabljenih govorcev. Med njimi je sicer sedem predstavnikov civilne družbe, a imena so pomenljiva.

Na seznamu povabljenih najdemo Aleša Primca iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, v javnosti znanega predvsem po nasprotovanju dodeljevanja pravic istospolno usmerjenim na tem področju. Primc je bil sicer pobudnik referenduma o družinskem zakoniku, na katerem je bil zakonik nato zavrnjen. Med vabljenimi je sicer še en član Iniciative za družino in pravice otrok, Miran Hergula.

V DZ-ju bo na povabilo predsednika DZ-ja razpravljal tudi Andrej Šiško iz Zveze domoljubnih društev hervardi. "Multikulturnosti pri nas ne podpiramo, ker se zavedamo, da ogroža obstoj slovenskega naroda in kulture," je le del njihove predstavitve, objavljene na njihovi spletni strani.

Vabljen je tudi Blaž Babič iz Političnega združenja prapor svobode, ki skupaj s hervardi nasprotuje predlaganim spremembam referendumske ureditve, ker so na "škodo Slovenk, Slovencev in slovenskega naroda".

V DZ sta v sredo sicer vabljena tudi Vili Kovačič, oster nasprotnik predlaganih sprememb, in Uroš Lubej, eden vidnejših vstajnikov. Zanimivo pa med vabljenimi ni nikogar iz skupin Neposredna demokracija zdaj ali Mreža za neposredno demokracijo, skupin, ki sta se oblikovali ravno z namenom spodbujanja neposredne demokracije.

Razprava o demokraciji sprva zaprta za javnost
Po vabilu predsednika DZ-ja Vebra na posvet je vodja njegovega kabineta Katarina Ratoša poslala še dodatno pojasnilo, v katerem je zapisano, da bo pogovor zaprt za javnost, število vabljenih na pogovor pa je omejeno "na izrecno vabljene". Ravno ta izključujoč pristop pa je tisto, kar je širok del civilne družbe najbolj začudilo. Po ostrih odzivih dela javnosti se je Veber odločil, da bo pogovor le odprt za javnost.

Kot kaže, se Lubej posveta v sredo ne bo udeležil. Kot so sporočili v gibanju Vseslovenska ljudska vstaja, so za dialog, vendar "samo s kredibilno in legitimno oblastjo", kar zdajšnja po njihovem mnenju ni. Ne glede na to so poudarili, da mora potekati o spremembi referendumske ureditve široka razprava, v katero morajo biti vključeni tudi državljanke in državljani. "Razprava mora odpreti vse vidike razmerja med ljudstvom in oblastjo, se pravi ne le vprašanje omejitve pravice do referenduma, ampak tudi in predvsem vpeljave dodatnih prvin in možnosti neposrednega odločanja v slovenski pravni red," so zapisali v gibanju.

"Popolna odsotnost razumevanja neposredne demokracije"
V povezavi z napovedanim posvetom so se oglasili tudi v Mreži za neposredno demokracijo (MND) in Delavsko-punkerski univerzi (DPU). Ob prvotni zamisli predsednika DZ-ja, da bo pogovor za javnost zaprt, so kot prvo problematizirali ravno to idejo. "Arbitraren način izbora udeležencev sestanka kaže tudi na popolno odsotnost razumevanja koncepta politične neposredne demokracije in je v posmeh skupnim načinom soodločanja," so zapisali in dodali: "Kakršnokoli za javnosti zaprto, tajno in arbitrarno dogovarjanje o spremembi referendumske zakonodaje je nelegitimno."

Nasprotovanje zapiranju so izrazili tudi Kovačič in hervardi. "Ustava RS predstavlja najvišji akt, ki ureja družbene odnose, zato nobena razprava o tem aktu ne sme biti tajna ali zaprta za javnost," so v sporočilu zapisali zadnji.

Nadalje pa se v MND-ju in DPU-ju obregnejo tudi ob izbor povabljenih: "Med povabljenimi tako prevladujejo posamezniki, ki so v preteklosti odkrito zlorabljali institut referenduma za omejevanje človekovih pravic in so pod pretvezo demokratične razprave javno razpihovali šovinizme, seksizme in nacionalizem."

Lenart Zajc iz MND-ja je za Radio Študent tako dejal: "Nam se zdi pobuda za ta dialog in poslušanje civilne družbe s strani vlade sama po sebi dobrodošla, ampak se nam zdi način, na kakršnega je vlada izbirala sogovornike, sila čuden in spet netransparenten." Zajc je še dejal, da bi morali imeti vstajniki možnost, da sami izberejo svoje predstavnike in jih pošljejo na pogovor. "Tukaj so oni rekrutirali svoje sogovornike iz vrst vstajnikov, kot se je njim zdelo, da je najbolj primerno," je še dejal Zajc.

Nezadovoljni z načinom vodenja javne razprave so tudi v Koaliciji solidarnih, povezavi sindikatov, civilnodružbenih združenj, študentskih in kulturnih organizacij ter gibanj, ki so se povezala po sindikalnih demonstracijah 17. novembra lani. Koalicija solidarnih je tako v pismu predsedniku DZ-ja Vebru, ki ga je podpisal Branimir Štrukelj, izrazila nasprotovanje predlaganim spremembam na področju referendumov in upanje, "da nas s seznama povabljenih na pogovor o referendumskih spremembah niste izpustili zato, ker si ne bi želeli javne razprave o tako pomembnem vprašanju, kot je ustavna pravica volivcev do odločanja na referendumu". V Koaliciji solidarnih tako menijo, da je o tej tematiki potrebna širša razprava.

Razprava odprta po pritisku javnosti
Veber je pozneje le delno pojasnil, kako je nastal seznam povabljenih. Predsednik DZ-ja je v izjavi dejal, da je tako povabil vse, ki so sodelovali pri javni predstavitvi mnenj ali so se udeleževali sej ustavne komisije, na katerih so obravnavali spremembo ustave. Pogovor pa je bil sprva mišljen kot zaprt, saj so vsi pogovori, ki jih ima kot predsednik DZ-ja "običajno zaprti za javnost".