SDS namreč v dopolnilu k členu novele ZOFVI-ja, ki govori o financiranju zasebnih šol, predlaga, da zasebni šoli za učence in dijake, katerih starši prejemajo denarno socialno pomoč, pripada sto odstotkov sredstev za izvajanje programa. Po mnenju koalicije pa je, kot pravi Franco Juri (Zares), treba krepiti javno šolstvo.

"Zakon protievropsko naravnan"
V največji opozicijski stranki namreč trdijo, da trenutni zakon vzpostavlja monopol na državni ravni in je izrazito protievropsko naravnan. Po besedah Branka Grimsa je iz Bruslja že večkrat prišlo opozorilo, naj Slovenija krepi konkurenčnost in zasebni del šolstva. Grimsu se zdi, da zdaj prihaja še do neenakosti pred zakonom, ki naj bi bil nerazumno in ideološko zastavljen.

"Ustavna kategorija je, da je to šolstvo brezplačno in da je izbira staršev ena izmed temeljnih ustavnih pravic," je dejal med razpravo v DZ-ju. V SDS-u so se zato odločili, tako Grims, da predlagajo dopolnilo, ki omogoča, da se vsaj za socialno šibke v celoti pokrije stroške njihovega šolanja, s tem pa bi omogočili ustavno določeno pravico do izbire načina šolanja.

Juri: Zagovarjanje kulturnega boja
Koalicija meni drugače. Po Jurijevem mnenju gre pri predlaganem dopolnilu za zagovarjanje kulturnega boja. Po njegovem mnenju je dolžnost države, "da omogoča vsem državljankam in državljanom ter vsem otrokom možnost javnega šolanja, torej kakovostnega šolanja, ki naj ne bo ideološko, ki naj ne bo religiozno, ki bo dejansko šola". Poskus izenačevanja javnega in zasebnega šolstva se mu zdi skrajno nemoralen. Andreja Rihter, SD, je temu dodala, da je pravica slovenskega državljana, da vpiše svojega otroka v javno šolo, zato ta ne more biti obremenjen z nekakšnimi idelologijami.

Poslanci so razpravljali tudi o dopolnilih k 7. členu novele. Ta ureja položaj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki lahko nadaljujejo poučevanje tudi tistih predmetov, za katere po novih standardih niso več usposobljeni. Glasovanje o zakonu bo v sredo.

Prometnemu zakonu napovedana podpora
V nadaljevanju rednega julijskega zasedanja so drugič obravnavali še novelo zakona o varnosti v cestnem prometu, podporo pa ji napovedujejo prav vse poslanske skupine. Po besedah prometnega ministra Patricka Vlačiča bi z novimi ukrepi predvsem pripomogli k zmanjšanju negativnih posledic gospodarske krize v avtoprevozniški dejavnosti.

Novela po Vlačičevih besedah odpravlja tudi neskladja, ki so v zakonu nastala zaradi uveljavitve sprememb nekaterih drugih zakonov, med drugim zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zakona o prekrških in zakona o Slovenski obveščevalni varnostni agenciji.

Novosti v železniškem prometu: proti le SDS
Beseda je tekla še o noveli zakona o železniškem prometu, ki je potrebna zaradi implementacije dveh evropskih direktiv s tega področja v slovenski pravni red. Zakonski noveli, o kateri bo DZ glasoval v sredo, nasprotujejo le v poslanski skupini SDS-a.