Poslanci so novelo izglasovali z 49 glasovi za in petimi glasovi proti.

Novelo so podprli poslanci Gibanja Svoboda, NSi-ja, dva poslanca SDS-a ter poslanca narodnih skupnosti. Proti so bili v Levici, poslanci SD-ja in večina poslancev SDS-a so se vzdržali.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je v torek med predstavitvijo novele poudaril, da se vojska spopada z močnim pomanjkanjem kadra, zato ministrstvo v noveli predlaga, da se izobrazbeni pogoji za zaposlitev v vojski znižajo na osnovno šolo in nedokončano srednjo šolo. Mlade, ki bi se na ta način zaposlili, bi spodbudili, da nadaljujejo šolanje in znotraj Slovenske vojske opravijo ustrezna usposabljanja.

Podprta resolucija o razvoju in oboroževanju SV

Poslanci DZ-ja so s 55 glasovi za in šestimi glasovi proti podprli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Dokument med drugim načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda in določa financiranje vojaških investicij in raziskav.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je med torkovo predstavitvijo resolucije spomnil, da jo prenavljajo zaradi spremenjenega varnostnega okolja po začetku vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sklopu kolektivne obrambe zveze Nato.

Država se je zvezi Nato politično zavezala, da bo svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda, je dejal Črnčec. V resoluciji so ta dvig zastavili z jasno časovnico do leta 2030. Novosti so vzporedna, in ne več zaporedna gradnja zmogljivosti srednje in srednje izvidniške bataljonske skupine, dvig obrambnih izdatkov za naložbe na 20 odstotkov in dvig izdatkov za razvoj na dva odstotka. Črnčec je poudaril še postopno menjavo flote helikopterjev in njihovo številčno krepitev.

Vnovič sprejeto davčno potrjevanje računov

DZ je znova sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Glasove so po vetu državnega sveta znova prispevali poslanci koalicije, saj v opoziciji v noveli vidijo le nepotrebno birokratsko oviro. Za potrditev zakona je bilo potrebnih 46 glasov; za jih je danes glasovalo 53, proti pa 31.

Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.

Z novelo pa se pri gotovinskem poslovanju znova uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu. Glede oblike izročenega računa je v njej zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrih. Toda ta ukrep je namenjen le ozaveščanju, je zatrdil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.

Ko so bile globe pred leti že zapisane v zakon, inšpektorji niso kaznovali nobene fizične osebe iz tega razloga. Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.

Na ministrstvu za finance so poudarili, da je namen ponovne uvedbe globe za kupce predvsem ozaveščanje, da je račun treba vzeti. Temu po njihovih navedbah pritrjujejo tudi podatki finančne uprave za obdobje od leta 2015 do 2022, ko je ta določba že veljala, globa za prekršek pa kupcem ni bila nikoli izdana. Finančna uprava je namreč v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila. "Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče se kršenje določbe," so dodali.

Podprta novela zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti

Poslanci DZ-ja so z 52 glasovi za in šestimi proti sprejeli predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki vzpostavlja enotno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.

Predlog novele, ki ga je v DZ posredovala vlada, vključuje rešitve, ki so potrebne zaradi implementacije sprememb zakonov o vladi in državni upravi, je pojasnil državni sekretar ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc. "Najpomembnejša rešitev, ki jo prinaša sprememba, je vezana na združevanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v enem resorju, to je v novem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije," je dejal.

Predvideva se vzpostavitev nove skupne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), kar bo po njegovih besedah omogočilo učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Nova agencija bo temeljila na ločenih strokovnih organih, znanstvenem svetu in inovacijskem svetu, ki bo ključni organ za inovacijske dejavnosti, sestavljajo pa ga predstavniki različnih deležnikov inovacijskega okolja, medtem ko bodo ostali organi oz. upravni odbor in direktor skupni. Novela prinaša še nekatere manjše popravke, kot je sprememba 64. člena, ki natančneje definira način implementacije nagrajevanja v projektih, je dejal Krajnc.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijski poslanci izrazili podporo zakonski noveli, ki je po mnenju SD-ja in Svobode prvi korak k doseganju cilja oz. napredka Slovenije na lestvici evropskega inovacijskega indeksa oz. krepitvi področja naložb.

V opozicijskih poslanskih skupinah novele niso podprli. V SDS-u menijo, da je politično motivirana, v NSi-ju pa so prepričani, da je treba okrepiti znanstvenoraziskovalno jedro z gospodarstvom in ustrezno nagrajevati uspešne raziskovalce

DZ potrdil spremembe zakona o digitalni vključenosti

Poslanke in poslanci so s 53 glasovi za in 31 glasovi proti potrdili novelo zakona o digitalni vključenosti, ki med drugim prinaša spremembe pri določanju ciljnih skupin in digitalnih bonih ter vzpostavlja mehanizem za izposojo računalniške opreme v obliki posebnega računalniškega sklada.

Predlog novele je odgovor na številne pomisleke javnosti, vključno z zagovornikom načela enakosti in varuhom človekovih pravic, ki sta opozorila na diskriminatornost zakona o digitalni vključenosti, je v torek v DZ-ju spomnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Sprejetje novele je po njenih besedah nujno za ciljno usmerjeno izvajanje ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti, ki bodo dosegli tiste ranljive skupine prebivalstva, ki spodbudo države na področju digitalne vključenosti dejansko najbolj potrebujejo.

Novi zakon o napotitvah delavcev v tujino

DZ je s 53 glasovi za in petimi proti potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Med drugim z letom 2024 prinaša črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki omogoča znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. To za napotene delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomeni nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU-ja sprožen postopek zoper Slovenijo.

Razprava o elektronskih evidencah delovnega časa

DZ je v nadaljevanju redne marčevske seje razpravljal o predlogu novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ob soglasju socialnih partnerjev uvaja elektronske evidence delovnega časa za kršilce.

K spremembam na področju evidenc delovnega časa je vrsto let pozival inšpektorat za delo, dolgotrajna so bila tudi pogajanja socialnih partnerjev. Ministrstvo za delo je sprva upalo na uvedbo elektronskih evidenc za vse delodajalce, a so zaradi nasprotovanja delodajalcev na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) sprejeli kompromis, da bodo morali elektronske evidence zagotoviti le kršilci.

Odbor DZ-ja za delo je sicer na začetku meseca sprejel dopolnilo, ki kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa upošteva visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je vznemirilo GZS, ki meni, da je ta izjema diskriminatorna do preostalih zaposlenih, ki prav tako delajo ob različnih urah.

Nova preiskovalna komisija

DZ je tudi imenoval člane in vodstvo novoustanovljene parlamentarne preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s sumi nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov. Drugo preiskovalno komisijo v tem mandatu bo vodil poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut, podpredsednik pa bo Damijan Zrim (SD).

Člani komisije so poleg njiju še Branko Grims (SDS), Vida Čadonič Špelič (NSi) in Tatjana Greif (Levica). Za namestnike članov pa je DZ imenoval Franca Propsa (Svoboda), Andreja Kosija (SDS), Jerneja Vrtovca (NSi), Meiro Hot (SD) in Miho Kordiša (Levica).

Kot so v zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave pojasnili v Gibanju Svoboda, je namen preiskave med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje vlade Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Ugotoviti želijo tudi, ali Nacionalni preiskovalni urad deluje avtonomno in ali domnevno politično kadrovanje poteka z namenom podreditve slovenske policije interesom in volji članov vlade.

Poleg policije pa se bo komisija osredotočila tudi na druge avtonomne represivne organe. Kot je ob predstavitvi zahteve opozoril Lamut, namreč obstaja sum, da je prejšnja vlada poleg policije zlorabljala tudi finančno upravo in urad za preprečevanje pranja denarja, in sicer z namenom nezakonitega pridobivanja podatkov, s katerimi je pred volitvami v DZ poskušala diskreditirati politične nasprotnike.