Glavne novosti v zakonu so predvidene na treh področjih. Kot prvo novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.

Kot je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, s spremembami uresničujejo lansko odločbo ustavnega sodišča, ki je vladi naložilo, naj zagotovi ustrezno razmerje pravic in dolžnosti med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj.

Teh najemnikov je približno 550, v povprečju so stari več kot 70 let in številni bi se znašli v izjemno zahtevnem položaju, če bi morali z danes na jutri zapustiti stanovanja, je povedal minister.

Kot drugo bo lahko državni stanovanjski sklad (SSRS) lokalnim stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam dajal ugodna posojila za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, in sicer brez omejitev, ki so zdaj vezane na namensko premoženje republiškega sklada. Maljevac pričakuje, da bodo izboljšani pogoji kreditiranja znatno pospešili gradnjo neprofitnih javnih najemnih stanovanj.

Kot tretje pa je predvideno, da bo imel SSRS tričlansko upravo, medtem ko ima zdaj, tako kot drugi javni skladi, direktorja in nadzorni svet. Vlada želi s spremembo izboljšati vodenje in izvajanje novih zahtevnih nalog sklada, ki bo od prihodnjega leta naprej upravljal 100 milijonov evrov iz državnega proračuna za zagon nove stanovanjske politike, je dejal minister.
Po predlogu bo imela uprava tri člane, ustanovitelj, torej država oz. v njenem imenu vlada, pa bo s sklepom določil, kateri od članov uprave bo predsednik uprave.

Koalicija podpira predlog novele

Koalicija predlog novele podpira. Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da novelo razumejo kot enega od bistvenih elementov nove stanovanjske politike – ker se lokalnim skladom in občinam ne bo treba zadolževati na trgu, ampak bodo lahko projekte stanovanjske gradnje razvijali v stabilnem okolju. Rešitev glede denacionaliziranih stanovanj najemnikom omogoča nadaljnje varno bivanje in lastnikom primerno najemnino, tričlanska uprava SSRS-a pa bo zagotovila, da se bodo dodatna sredstva, ki jih vlada namenja skladu, uporabljala namensko in učinkovito, je dejal.

Sara Žibrat (Svoboda) je izpostavila reševanje stanovanjske problematike mladih in pomen ugodnega financiranja gradnje javnih stanovanj. Pozdravila je predvidene spremembe pri obravnavi vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj s povezovanjem baz podatkov, kar naj bi pospešilo in poenostavilo postopke.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da je veliko pomanjkanje dostopnih stanovanj posledica bistveno premajhne dejavnosti države na stanovanjskem področju in prevelikega prepuščanja tega področja trgu. Poudaril je pomen povečanega financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj in podprl rešitve glede denacionaliziranih stanovanj.

Opozicija predloga novele ne podpira. Anton Šturbej (SDS) je dejal, da predvideno doplačilo najemnine za denacionalizirana stanovanja ne prinaša plačila razlike do prosto oblikovane tržne najemnine, tako da bo lastnikom teh stanovanj še vedno kršena pravica do pogodbene svobode. Kot najspornejši del predloga pa v SDS-u ocenjujejo predvideno širitev upravljanja SSRS-a, saj ni pojasnjeno, zakaj je treba širiti vodstvo, dogajalo pa se bo nenačrtno in korupcijsko tvegano kadriranje. V SDS-u z dopolnili predlagajo črtanje sprememb glede uprave, prav tako menijo, da so določbe o kreditiranju lokalnih skladov in občin nepotrebne, saj so zajete že v obstoječem zakonu.

Tudi v NSi-ju so kritični do rešitev. Kot je dejal Aleksander Reberšek (NSi), je dobro le predvideno izboljšanje pogojev za kreditiranje gradnje stanovanj, rešitve glede najema denacionaliziranih stanovanj pa niso ustrezne, ker lastnikom ne omogočajo prostega razpolaganja s svojo lastnino. Predvideno spremembo v upravljanju SSRS-a je označil za birokratizacijo.

"Pa kdo ste vi, da boste lastnikom stanovanj določili, kaj smejo in česa ne?" je Reberšek koaliciji očital kršitve ustave. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je dejal, da bi po mnenju ustavnega sodišča popolno razpolaganje z lastnino v tem primeru pomenilo prevelik poseg v pravice najemnikov do doma in zasebnosti, tako da je treba poiskati uravnoteženo rešitev za desetletno obdobje.

Glede očitkov, da bo proračun kril razliko le do priznane tržne najemnine, ki jo določa podzakonski akt, ne do dejanske tržne najemnine, je Ploštajner dejal, da prosto določanje višine najemnine ne bi pomenilo le znatnih finančnih posledic, ampak bi bili ti lastniki v veliko boljšem položaju kot drugi lastniki. Poleg tega so v veliko primerih v stanovanja vlagali najemniki sami, tako da bi bili s tega vidika lastniki manj upravičeni do prosto določene tržne najemnine, je dodal.

Glasovanje o predlogu novele bo predvidoma v sredo.

Ukrepi za dolgotrajno oskrbo brez večjega nasprotovanja

DZ je obravnaval tudi predlog zakona o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Izrecnega nasprotovanja predlogu ni bilo slišati.

Predlog zakona prinaša osem ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026. Njihova skupna vrednost je ocenjena na slabih deset milijonov evrov. Po pojasnilih ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogoča sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije. Sofinancira pa tudi stroške za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca.

Prav tako uvaja sistem kadrovskih štipendij. Predvideva integracijske programe ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva, zavod za zaposlovanje pa bo zagotavljal tudi podporo pri zaposlovanju tujcev.

Poleg tega želi predlog izboljšati pogoje za krepitev prostovoljstva pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ob tem vzpostavlja sistem za zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih. Omogoča tudi sofinanciranje pri nakupu sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih.

Maljevca veseli, da je predlog dobil široko družbeno in politično soglasje. Za boljše vrednotenje delovnih mest zaposlenih bodo po njegovem pojasnilu poskrbeli v okviru pogajanj o sistemu plač v javnem sektorju, ki potekajo.

V splošni razpravi so v opoziciji pogrešali zlasti boljše vrednotenje delovnih mest. "V bistvu je recept preprost: dvigniti je treba plače zaposlenim v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu in na drugi strani zagotoviti dovolj zaposlenih," je dejal Janez Cigler Kralj iz NSi-ja, ki je bil v prejšnji vladi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V NSi-ju so po njegovih besedah vložili dopolnilo, po katerem bi bili vsi zaposleni v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi upravičeni do dodatka za zagotavljanje kakovosti in varnosti v vrednosti 20 odstotkov osnovne plače. Tako bi bilo vse do uveljavitve zakona, ki bo na novo uredil sistem plač v javnem sektorju. Sredstva za financiranje dodatka bi zagotovil državni proračun.

Borut Sajovic iz Svobode je predlagano rešitev NSi-ja videl kot "dokaj preprosto, če bi gledali nanjo z zelo omejenega gledišča". Pri tem se je spomnil na šalo iz njegovih srednješolskih dni o tem, kako spraviti štiri slone v katrco. "Tam je bila rešitev približno taka, kot danes o njej govorimo v politiki. Odgovor je namreč preprost: dva slona daš spredaj, dva pa zadaj," je povedal.

Toda pri takšnih razpravah, kot je današnja, kot nepogrešljivo vidi zavedanje, da je to vseslovenska težava, ne pa težava posamezne vlade. Vprašanje plač je treba rešiti celovito in za vse enako, je opozoril. Vse, ki s protesti zahtevajo višje plače, pa je pozval k pogovoru o tem, kaj bo več storjenega za višje plače. "Porabimo precej več, kot ustvarimo, kar v nedogled preprosto ne gre," je bil odločen. Glasovanje bo v sredo.

NSi za posvetovalni referendum o noveli o parlamentarni preiskavi

Sorodna novica Zavrnili NSi-jev predlog za razpis referenduma o parlamentarni preiskavi

Na tokratni seji obravnavajo tudi predlog poslanske skupine NSi-ja za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi, saj ta prinaša mehanizem, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave v Uradnem listu Republike Slovenije več upravičencev zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Sklep, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren, je na odboru za pravosodje sredi preteklega tedna podprlo pet članov odbora, medtem ko jih je devet glasovalo proti.

V koaliciji ga ne podpirajo, saj menijo, da NSi z njim zlorablja institut posvetovalnega referenduma. V opoziciji predlog podpirajo. Če predlog ne bo dobil podpore, v SDS-u ne izključujejo možnosti za naknadni zakonodajni referendum.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je v obrazložitvi spomnila, da predlagane zakonske spremembe prinašajo uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. "Izvajanje preiskave pa je do odločitve ustavnega sodišča blokirano, saj v tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno preiskavo," je poudarila.

Po mnenju Vide Čadonič Špelič predlagane spremembe prinašajo otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav sredi mandata, kar lahko po mnenju NSi-ja razumejo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije.

Po mnenju ministrice za pravosodje Andreje Katič je predlagana referendumska pobuda neutemeljena, saj nasprotuje potrebnemu usklajevanju zakonodaje z več odločbami ustavnega sodišča. Spomnila je, da predlog novele v zakonodajo vnaša dve ustavni odločbi iz leta 2021 glede nedopustnosti posegov v neodvisnost odločanja sodišč in v samostojno delovanje državnih tožilstev in starejšo odločbo iz leta 2011 glede zaslišanja članov parlamentarnih preiskovalnih komisij. Glede na zamude pri uresničevanju odločb ustavnega sodišča je po mnenju Katič treba čim prej zagotoviti ustavno in zakonsko skladno delovanje parlamentarnih preiskav.