Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti meni, da javnomnenjske raziskave ne merijo utripa med volivci, pač pa "ustvarjajo ljudsko mnenje, po nalogu določenih centrov moči, stricev iz ozadja, predvsem pa leve politične opcije, ki ima še vedno največ vpliva na medije oziroma ima večino medijev v svojih rokah". Rezultati anket tako po njegovem mnenju ne kažejo dejanskega stanja, poleg tega so narejene po metodah, "ki so že zdavnaj zastarele".

Predlog nameravajo v prvem branju podpreti tudi poslanci SDS-a, saj ta po besedah Anje Bah Žibert odstira problematiko manipulacij in zlorab, ko gre za javnomnenjske ankete o politikih in političnih strankah. Tudi ona je prepričana, da nekatere agencije javnega mnenja ne merijo, ampak usmerjajo.

V LMŠ-ju menijo, da je predlog zavajajoč, neresen in temelji na popolnoma napačnih strokovnih podlagah. Tina Heferle je spomnila, da se je do podobnega vprašanja že opredelilo ustavno sodišče in odločilo, da je prepoved objavljanja anket sedem dni pred volitvami neustavna.

Na omenjeno odločitev ustavnega sodišča se sklicujejo tudi v koalicijski NSi, kjer predloga ne nameravajo podpreti. "Če so ustavni sodniki za neustavno spoznali prepoved objave teden dni pred volitvami, je še bolj neustavna ureditev, ki bi objavo anket prepovedala za šest mesecev pred volitvami," je dejal Blaž Pavlin.

Da gre za neresen predlog, politično zlorabo in odkrito volilno kampanjo SNS-a, pa je ocenila poslanka SD-ja Bojana Muršič.

Prepričana je, da je bil predlog "bolj kot za zagotavljanje pravice državljanov do svobodnega oblikovanja in izražanja mnenja vložen predvsem zaradi lastne promocije".

Predlogu ostro nasprotujejo tudi poslanci Levice, saj gre po besedah Nataše Sukič za "politično darilo Janezu Janši". "To je le prvi korak k poskusu dokončne kapitulacije demokracije. Zadnji pa je najverjetneje v prepovedi objav kakršnih koli rezultatov volitev, vsaj dokler rezultat ne bo točno takšen, kot si ga želi SDS," je še dejala.

Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev predlogu nasprotujejo, saj je po besedah Jurija Lepa nespodoben in protiustaven. Čeprav gre za predlog SNS-a, je prepričan, da gre za poskus koalicije, da bi pred volitvami čim bolj omejili dostop do pravih in neodvisnih informacij.

V poslanskih skupinah Konkretno, SAB-a in DeSUS-a stališča tokrat niso predstavili. Glasovanje bo sicer v sredo, 23. marca.

Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji se obeta podpora

DZ je opravil tudi razpravo o predlogu resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki se ji obeta podpora večine poslanskih skupin.

Predlog resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damirja Orehovca ključni dokument za področje raziskav, razvoja in inovacij. Ocenil je, da je danes pomemben dan za znanost in inovacije v Sloveniji, ker bo resolucija začrtala jasne temelje za nadaljnje delo in uspešno vključevanje in sooblikovanje evropskega raziskovalnega prostora s strani slovenskih institucij.

Poudaril je, da je dokument nastal v dialogu s širokim krogom deležnikov tako strokovne kot splošne javnosti, vsebinsko se prepleta z nacionalnim programom visokega šolstva, pa tudi z drugimi strateškimi dokumenti, ki se dotikajo področja inovacij in znanstvenoraziskovalnega dela.

V ospredje postavlja odličnost v znanosti oz. ustvarjanje privlačnega raziskovalnega okolja in razvijanje tudi aplikativnih raziskav. Med najpomembnejšimi pričakovanimi učinki pri izvajanju strategije je omenil povečanje vlaganj v inovacijsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki bodo do leta 2030 znašala 1,25 odstotka BDP.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Mojca Škrinjar (SDS) med drugim poudarila, da predložena strategija ponuja ambiciozen, a uresničljiv načrt družbenega in gospodarskega razvoja, ohranjanja okolja ter blaginje za vse, zato jo bodo v stranki podprli.

Tudi v poslanski skupini LMŠ-ja po navedbah Lidije Divjak Mirnik znanost in izobraževalni sistem razumejo kot gibalo družbenega razvoja pri prehodu v družbo znanja, znanje pa kot ključni kapital, ki lahko tlakuje pot v trajnostno blaginjo. A je hkrati opozorila, da bi lahko bila resolucija tudi bolj ambiciozna pri odstotkih javnih vlaganj, kljub temu jo bodo v stranki podprli.

Pojasnila je tudi vloženo dopolnilo SD-ja, LMŠ-ja in SAB-a, s katerim posebno pozornost namenjajo doktorskim študentom na začetku kariere z namenom prijaznega in trajnostno naravnanega znanstvenega okolja.

To dopolnilo podpirajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kjer po besedah Jurija Lepa pričakujejo, da se bo resolucija implementirala tudi v praksi, predvsem glede financiranja znanosti.

V poslanski skupini SD-ja po besedah Franca Trčka resoluciji očitajo, da je premalo ambiciozna. Sami bi določene konceptualne zadeve in razdelitve med javnim in zasebnim zapisali drugače. "Dobro pa je, da bo Slovenija vsaj formalno dobila potreben razvojni dokument, ki je potreben tudi za črpanje evropskih sredstev," je med drugim dejal.

Da je strategija zastavljena skromno in da je polna zelo splošnih trditev o pomenu "odlične" znanosti in pojmov, ki niso javno definirani, ocenjujejo tudi v Levici. Glede na to, da v strategiji ni navedenih nobenih jasnih, konkretnih ciljev, niti časovnice za njihovo uresničevanje, je v stranki po navedbah Primoža Siterja ne bodo podprli.

V poslanski skupini Konkretno bodo podprli resolucijo, ker po besedah Mojce Žnidarič temelji na izhodiščih in usmeritvah, ki jih je pred enim letom sprejel svet za znanost in tehnologijo in naslavlja ključne organizacijske ter družbene izzive, tudi tiste na mednarodni ravni.

DZ opravil razpravo o predlogu resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva

DZ je opravil razpravo o predlogu resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2030. Medtem ko so v koaliciji napovedali podporo resoluciji, v opoziciji to pogojujejo s sprejetjem njihovih dopolnil. O njih bodo odločali na seji 23. marca v okviru glasovanj. Na seji se je znova razvnela razprava o javnem in zasebnem visokem šolstvu.

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec, gre za ključni strateški dokument, ki je nastajal ob široki strokovni podpori visokega šolstva, rektorske konference, zainteresirane in strokovne javnosti. Resolucijo podpirajo v SDS-u, NSi-ju in poslanski skupini Konkretno. V opoziciji resoluciji ne nasprotujejo v celoti, LMŠ je predlagal nekaj dopolnil, v SD-ju pa menijo, da gre za slabo opravljeno delo. V Levici opozarjajo, da gre za prevlado zasebnih interesov nad javnim, resolucije ne bodo podprli. Prav tako ne v SAB-u, kjer menijo, da gre za potencialni napad na javno šolstvo. Nepovezani poslanci resoluciji ne bodo nasprotovali, podprli pa bodo večino vloženih dopolnil s strani opozicijskih strank

Ker se je v nadaljevanju razvila žolčna razprava o javnem in zasebnem visokem šolstvu, se je oglasila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec z željo, da poda nekaj dodatnih pojasnil. "V resnici moramo govoriti o državno – javno – zasebno. In v naši državi imamo tri univerze, ki so dejansko z vidika financiranja, ustanoviteljstva in tudi načina upravljanja državne univerze, javne univerze so pa tudi zasebne univerze, ki jim je država podelila koncesijo in s tem predala financiranje," je povedala.

Med drugim je poudarila, da smo imeli do sedaj zelo centraliziran sistem, ki ga zdaj poskušajo geografsko decentralizirati. Zato ne vidijo potrebe za podporo dopolnilom, ker po njenem preveč "protekcionirajo spet en režim, en sistem tako imenovanega državnega visokošolskega izobraževanja".