Sorodna novica Lisec: Ministri, kot je Emilija Stojmenova Duh, so mlinski kamen za resno delo resne vlade

Notranjepolitični teden se je v Sloveniji začel z napovedjo že druge interpelacije ministrice za digitalno preobrazbo doktorice Emilije Stojmenove Duh v tem letu. Vložil jo je SDS, ki ministrici očita nevestno delo in zavajanje javnosti, ob tem pa se sklicuje tudi na nekatere nove podatke o spornem nakupu 13.000 računalnikov. Ministrica je v Odmevih v pogovoru z voditeljem Igorjem E. Bergantom predstavila svojo plat medalje in odgovorila na nekatere očitke iz interpelacije.

Sorodna novica Osnutek poročila Računskega sodišča: številne kršitve pri nakupu stavbe na Litijski in računalnikov

V prvem odzivu na drugo interpelacijo ste rekli, da se veselite vnovičnega argumentiranja o smiselnosti nakupa 13 tisoč računalnikov. Ampak mar vas ob ugotovitvi Računskega sodišča, da "nakup ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti in da ga je vaše ministrstvo izvedlo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb", to veselje v bistvu minilo, ker potrjuje to, kar vam očita tudi opozicija?
Stavek, ki ste ga prebrali, je del osnutka računskega poročila, ki pa je zaupno, torej je skladno z zakonom o Računskem sodišču zaupne narave in ne sme biti deljeno. Ko je bil ta osnutek objavljen, smo imeli na ministrstvu več razčiščevalnih sestankov. Dali smo tudi dodatna pojasnila. Nekatera od njih so bila že upoštevana v predlogu končnega poročila. Poleg tega smo dodali še dodatna pojasnila in o končnem poročilu se bomo lahko pogovarjali takrat, ko bo končno poročilo tudi uradno objavljeno.

Vi torej trdite, da te formulacije ne bo v končnem poročilu.
Ne smem komentirati, ker bi kršila zakon o Računskem sodišču.

Dejstvo je, da je večina od teh 13 tisoč računalnikov še vedno v skladišču, zaradi česar nastajajo tudi dodatni stroški skladiščenja. V dosedanjih razpisih je bilo zanimanje upravičencev manjše od pričakovanega. Mar tudi to ne potrjuje očitka osnutka poročila Računskega sodišča, da ste nakup opravili brez jasne opredelitve potreb?
Takoj vas bom negirala. Kar nekaj računalnikov je že razdeljenih ...

... kar nekaj, ampak večina je še vedno v skladišču.
Tri tisoč je že razdeljenih. Mi imamo točno določen postopek razdeljevanja. Prvi na vrsti so tisti, ki so socialno najbolj ogroženi. V tej skupini je devet tisoč upravičencev, prejeli smo več kot 2600 vlog, kar pomeni, da je 30 odstotkov teh upravičencev tudi oddalo vlogo. Prenosniki se delijo takoj, ko dobimo, da so te odločbe pozitivne. Trenutno je odprt naslednji poziv. V tej skupini je 19 tisoč potencialnih prejemnikov teh prenosnikov. Na tak način imamo zelo organiziran način razdeljevanja prenosnikov. Težko namreč razdelimo 10 tisoč prenosnikov skupini, kjer je samo devet tisoč upravičencev. Tudi to, kar ste rekli, da ni bilo pravne podlage, da analize niso bile narejene, ne drži. Kot rečeno, mi smo imeli razčiščevalne sestanke, podali smo dodatna pojasnila in verjamem, da bo to na koncu prikazano v končnem poročilu.

Državljani vendarle nekaj težko razumemo. Vaše ministrstvo je kupilo 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov. Potem pa recimo poročamo o konkretnem primeru Osnovne šole Loka Črnomelj, eni največjih šolskih naložb v Sloveniji v zadnjih letih. Ravnatelj Boštjan Papež je dejal, da potrebujejo 12 novih računalnikov. Razpisov pristojnega šolskega ministrstva ni, tam so rekli, naj se obrnejo na vaše ministrstvo. Poslali so prošnjo, odgovora – tako so trdili še 1. julija – ni bilo. Vam je primer znan? Kako to pojasnite državljanom? Računalniki so na voljo, ena šola jih želi 12 in ne dobijo niti odgovora.
To ne drži, da ne dobijo niti odgovora. Poleg tega pristojno ministrstvo točno ve, za kakšen namen so bili kupljeni ti prenosniki. Če bi mi razdeljevali prenosnike, ne da bi imeli ustrezne pravne podlage, šele takrat bi bili deležni očitkov Računskega sodišča.

Se pravi, ta šola ne more dobiti 12 računalnikov?
Šola ne more prejeti računalnikov zaradi tega, ker je ustanoviteljica občina in občine kot ustanoviteljice prejemajo tudi povprečnine, da lahko izpolnjujejo svoje dejavnosti, med drugim tudi opremljanje šol. Ustanoviteljica srednjih šol in preostalih javnih zavodov, kot so dijaški domovi, je pa država in tem organizacijam, tem zavodom smo mi že razdelili prenosnike in jih tudi uporabljajo.

Sorodna novica Nove kritike na račun ministrice Emilije Stojmenove Duh

Med očitki ob vnovični interpelaciji je tudi omenjeno poročilo Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja za leto 2024. SDS trdi, da Slovenija na več področjih zaostaja. Pogrešajo pisarno ministrstva v Mariboru, ki jo že dolgo napovedujete. Zanimivi so tudi odzivi na kampanjo za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru. Plakati so v delu strokovne javnosti vzbudili precej razburjenja. Kako vi gledate na to?
Poročilo je dostopno v slovenskem in angleškem jeziku. Napisano je, da je Slovenija naredila opazen napredek na področju e-uprave, na področju e-zdravstva in tudi na področju zagotavljanja z elektronskimi komunikacijami in pokritosti s 5G, še posebej v frekvenčnih pasovih od 3,4 do 3,8 gigaherca, ki omogočajo uvedbo novih tehnologij, kot je umetna inteligenca in tako naprej. Seveda obstajajo še dodatne stvari, za katere si moramo prizadevati. Mi smo v sporočilu za javnost našteli ukrepe, ki jih izvajamo na našem ministrstvu. Financiramo kompetenčni center za umetno inteligenco, kompetenčni center za polprevodnike in čipe in tako naprej, tudi številne programe za usposabljanja. Zavedati pa se moramo, da to ni samo naloga našega ministrstva, ampak širše.

Maribor?
Pisarna deluje že več kot eno leto. Lepo vabim tudi poslance, naj pridejo, pa si naj ogledajo, kako ti prostori delujejo. Ne samo to, ampak celo preostala ministrstva so na isti lokaciji začela odpirati svoje pisarne, tako da ti prostori so zapolnjeni, ljudje normalno delujejo v sami pisarni.

Plakati?
Za začetek bi se iskreno zahvalila Radioteleviziji Slovenija, zato ker je bila naš medijski partner pri tej kampanji. Tudi tukaj so ti očitki povsem nesmiselni zaradi tega, ker so v društvu psihologov jasno povedali, da oni podpirajo kampanjo, določeni pomisleki so se pojavili samo pri nekaterih plakatih. Pri tem je predsednica združenja ravnateljev, gospa Mojca Mihelič, povedala, da s pedagoškega vidika s temi plakati ni nič narobe. Ampak ravno zato, ker želimo prisluhniti psihološki stroki, smo jih povabili na sestanek, smo se nemudoma odzvali njihovemu dopisu. Ta sestanek bo v kratkem. Prepričana sem, da bomo prihodnje leto posodobili, če je kar koli narobe, oziroma da bomo popravili in bomo s skupnimi močmi naslovili težavo medvrstniškega nasilja, ki pa je dejstvo, da je izziv v naši družbi.