Erjavec je tako ponovil, da so ukrepali, saj so Stabejevi skrajšali mandat. Po njegovih besedah je zanimivo, da se ti očitki pojavljajo prav zdaj. "Očitno imajo nekateri interes zrušiti ministra za zunanje zadeve," je še dejal Erjavec in dejal, da je ta interes zlasti "znotraj hiše", seveda pa bi si tega po njegovih besedah želeli tudi nekateri v opoziciji, zato da bi vlada padla.

.
"Vidimo, da vlada dobro dela, javnost jo vse bolj podpira," je še dejal Erjavec in poudaril, da se ta scenarij ne bo uresničil. "Ta zadeva v Parizu je mehurček," je dodal.

Poročali smo, da je notranji nadzor na veleposlaništvu v Parizu odkril finančne zlorabe in poneverbe. Nadzor Stabejeve je tako odkril zlorabo službene kartice in vozila, neupravičene in nenapovedane odsotnosti iz države ter poneverbo in oškodovanje proračuna. Da bi nezakonitosti prikrila, je Stabejeva najverjetneje ponarejala tudi listine, ugotavljajo nadzorniki.
Kot ukrep so ji skrajšali mandat za eno leto, tako da ga bo končala konec avgusta, zahtevajo pa tudi vračilo nezakonito prisvojenega denarja. Zadevo že pregleduje policija, glede katere je že februarja letos prejela anonimno prijavo.
Stabejeva je daleč od tega, da bi bila osamljen primer
Slovenski veleposlaniki so se že večkrat zapletli v nepravilnosti in afere, ki so nekatere stale tudi položaja. Leta 2000 je veleposlanik v Pekingu Tit Turnšek zaprosil za razrešitev s položaja, potem ko je v času, ko je bil sam v Sloveniji, njegova žena poskusila vlomiti v prostore veleposlaništva.

Osem let pozneje je odmevala afera z veleposlanico v BiH-u Natašo Vodušek, ki je v Sarajevu pijana povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil huje poškodovan en človek. Po pravnomočni sodbi so jo odpustili, a je delovno sodišče letos razsodilo, da nezakonito, in ji prisodilo odškodnino, zaposlitve pa ni dobila nazaj.

Zunanje ministrstvo je leta 2010 veleposlanika v Madridu Petra Reberca ovadilo in ga odpoklicalo s položaja. Ovaden je bil zaradi nepravilnosti pri poslovanju veleposlaništva; med drugim je na državne stroške kupil velike količine različnega orodja. Potem ko ga je ministrstvo odpustilo, je Reberc vložil tožbo.

Istega leta je moral položaj predčasno zapustiti tudi veleposlanik v Egiptu Borut Mahnič, in sicer ker je kršil zakon v povezavi s poročanjem o pomembnih zadevah glede delovanja veleposlaništva.

Prav tako leta 2010 je na veleposlanika na Japonskem Mirana Čupkoviča Skenderja padel sum, da naj bi neupravičeno porabil državni denar. Na zunanjem ministrstvu so to odkrili šele proti koncu mandata in sprožili notranji nadzor. Proti Skenderju in njegovi ženi so nato vložili odškodninski zahtevek v vrednosti skoraj 70.000 evrov. Zadeva je na sodišču še odprta, saj zunajsodna poravnava ni bila uspešna.

Na pogojno kazen leto in pol zapora s preizkusno dobo dveh let pa je leta 2013 sodišče obsodilo nekdanjega slovenskega konzula v Črni gori Romana Vebra zaradi zlorabe položaja, ker je izdajal vizume brez ustreznih dokumentov. Na MZZ-ju so z Vebrom prekinili delovno razmerje.

Predzadnji veliki veleposlaniški incident pa se je zgodil lani, ko je veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic povzročil veliko razburjenje zaradi stikov z obsojenim pedofilom Nicholasom Omanom, zato je bil odpoklican s položaja in je ostal brez zaposlitve na zunanjem ministrstvu. Balažic je sicer trdil, da se je z Omanom sestajal po nalogu slovenskega političnega vrha.