Ker se je na dnevnem redu slovensko-hrvaških odnosov znova pojavilo vprašanje hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki, o čemer je prvi pisal Novi list, se je na to odzval predsednik SD-ja in nekdanji premier Borut Pahor, ki se je o predmetu spora med državama leta 2010 pogovarjal s takratno hrvaško premierko Jadranko Kosor.
Nobenega dvoma ni, da se je Hrvaška večkrat zavezala k reševanju vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke v Baslu, pravi. Poudarja, da se je južna soseda k temu zavezala tudi v pristopni pogodbi k Evropski uniji.

Drugačno ukrepanje tudi ni v skladu s sporazumom, ki ga je leta 2010 s Slovenijo sklenila Hrvaška, v katerem se je zavezala, da bo nadaljevala pogajanja glede jamstev za devizne hranilne vloge v okviru nasledstva.

Poudarjajo, da se je Slovenija pripravljena pogajati, obenem pa od Hrvaške pričakujejo, da se bo držala danih zavez in pojasnila ozadje sprejetja vladnih sklepov glede sodne izterjave prenesenega dolga, so še zapisali.

Kaj sta se nekdanji vladi dogovorili?
Pahor je poudaril, da se je Hrvaška k reševanju vprašanja varčevalcev in Ljubljanske banke najprej zavezala v sporazumu o sukcesiji iz leta 2001. Sicer je pozneje ravnala na način, kot da ga ne namerava izpolniti (ni poslala potrebnih dokumentov v Basel), a se je to pozneje spremenilo, je nadaljeval.
Potem ko sta s premierko Kosorjevo uredila način reševanja meje med državama, sta ob pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo, natančneje v okviru poglavja 4. o prostem pretoku kapitala, sklenila še skupno zavezo o reševanju vprašanja varčevalcev in LB-ja.
To je Hrvaška podpisala in parafirala s pristopno pogodbo z EU-jem. Tedanji podpredsednik vlade Ivan Šuker je pismo poslal tako v Basel, Bruselj kot Ljubljano in s tem vse strani obvestil, da Hrvaška vlada sprejema odločitev o urejanju tega vprašanja v okviru Basla.

"Tako da zdaj hrvaška vlada nima ne pravnih ne političnih razlogov, da bi znova poskušala urediti vprašanje drugače kot na način, h kateremu se je večkrat obvezala," je poudaril nekdanji slovenski premier. Njegovo osebno mnenje je, da se bo ponovno odpiranje tega vprašanja slabo končalo za stran, ki ga bo odprla.
"Vladi naj se čim prej sestaneta"
Rešitev očitno spet odprtega vprašanja Pahor najprej vidi v tem, da se aktualni vladi obeh držav čim prej sestaneta. Vsebinsko pa drugačne rešitve od te, da se Hrvaška drži lastnih zavez, Pahor ne vidi. V nasprotnem primeru obstaja tveganje ponovnih zaostrovanj, ki bi segla tudi v medčloveške odnose. To je po njegovem mnenju še posebej nevarno v času krize, ko so zaradi socialnih nepravičnosti čustva med ljudmi razgreta in ta razgretost lahko hitro "pljuskne prek meje". Z ureditvijo odnosov smo se tej nevarnosti izognili in Hrvaška nima nobenega razloga, da bi se znova podali v to tveganje, je izjavil Pahor.

Zunanje politično zaostrovanje, preveliko razkošje
Rešeno meddržavno vprašanje je končalo napeto obdobje in omogočilo, da se državi ne ukvarjata z vprašanji, "ki bi jima jemala energijo in zaostrovala odnose - tako državne, gospodarske kot človeške", temveč se povsem posvetita domačim socialnim in gospodarskim temam, je spomnil Pahor. Če pa bi se spet vrnili v stare čase, če bi prišlo do "odmika od tega razkošja", bi to bila velika izguba dragocenega časa na obeh straneh, predvsem pa tveganje, da bi emocije stopile pred zdrav razum in pred državne obveznosti.

Pahor je prepričan, da se v tako zaostrene odnose, kot so bili v preteklosti, državi ne moreta več vrniti. Bi pa bilo ukvarjanje s temi vprašanji preveliko razkošje za državo, je dodal.

Zunanji minister Karl Erjavec je v Odmevih na TV Slovenija dejal, da so hrvaško stran zaprosili za pojasnilo. "Pričakujemo, da bomo v kratkem prejeli tudi ustrezen odgovor, zlasti zato, ker v kratkem tudi pričakujemo srečanje predsednikov obeh vlad," je dejal. Po besedah Erjavca je zelo pomembno, da se vprašanje rešuje v okviru nasledstva in da se najde ustrezno institucijo za to.

"Če to ni baselska banka za mednarodne poravnave, pa katero drugo," je dejal. Na vprašanje, ali bo Slovenija blokirala vstop Hrvaške v EU, če dogovora ne bo, pa je minister odvrnil, da je o tem prezgodaj govoriti. "Glede na to, da smo dve prijateljski državi, pričakujem, da nas bo Hrvaška stran seznanila s sklepi vlade," je še povedal zunanji minister.

Tema se je leta 2010 premaknila v ozadje
Mejno vprašanje, pa tudi vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke je po letu 2010, ko je Pahor sklenil sporazum s Kosorjevo, nekoliko potihnilo in se pomaknilo v ozadje. Državi se bosta o tem pogovarjali v okviru sporazuma o nasledstvu, sta se takrat zavezala državnika.
V nasledstvenem sporazumu je namreč določena rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Ta banka je sicer nato zavrnila zahtevo za posredovanje v sporu, saj so se pogajanja že leta 2001 končala neuspešno.

Čeprav se je na Hrvaškem takrat razvnela polemika in so na vlado Kosorjeve leteli očitki, da popušča slovenski strani, se je tematika s tem umaknila s prvih strani medijev in iz političnih debat. Po spremembi oblasti tako na Hrvaškem kot v Sloveniji pa se očitno stvari spet prebujajo.

Milanovićeva vlada naj bi se strinjala s postopki na sodišču, čeprav o tem ni bilo nobenega javnega sporočila. Slovenski premier Janez Janša pa naj bi po poročanju Novega lista od Milanovića že zahteval pojasnila. K odgovorom ga zdaj poziva še Pahor.
Gabrovec: Slovenija naj vztraja pri spoštovanju mednarodnih pogodb
Visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec je v povezavi z zadnjimi zapleti glede vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke za STA dejal, da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju mednarodnih pogodb.

Po njegovih besedah sklep hrvaške vlade napeljuje na to, da Hrvaška ni zavezana k spoštovanju dveh mednarodnih pogodb - premoženjsko-pravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999 in sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001.

Sklep hrvaške vlade po njegovih besedah ne kaže, da bi bila njena odločitev v skladu z duhom in vsebino obeh mednarodnih pogodb. "O tem, koliko to prispeva k dobrososedskim odnosom, pa naj presodi vsak sam," je poudaril. Dodal je, da je hrvaško stran zaprosil za pojasnila glede tega ravnanja.