Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo v prid države Slovenije glede pritožbe dveh romskih družin. Romi so se na ESČP pritožili, ker jim država v romskih naseljih ne omogoča dostopa do pitne vode, s tem pa po njihovem mnenju krši njihove človekove pravice.

Kot je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost, ni bilo kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega življenja) in kršitev 14. člena (prepoved diskriminacij) ter 3. člena (prepoved mučenja ali nečloveškega oz. poniževalnega ravnanja).

Sodišče je večinoma soglasno sprejelo odločitve, le pri vprašanju kršenja 8. člena konvencije so sodniki odločitev izglasovali s petimi glasovi za in dvema proti.

Sodniki so ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva, so zapisali v sodbi. Poleg tega bi pritožniki s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do pitne vode, so še ocenili.

Kot je namreč ugotovilo sodišče, so občinski organi v obeh primerih sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi Romom zagotovili dostop do varne pitne vode. Vseh ukrepov, s katerimi bi uredili sanitarije, sicer niso zagotovili, "vendar je bilo pomanjkanje javnih kanalizacijskih sistemov značilno za številne dele Slovenije", so zapisali.

"Čeprav je ukrepe Slovenije mogoče obravnavati kot začasno in ne trajno rešitev, je sodišče ugotovilo, da so sprejeti pozitivni ukrepi Romom omogočili dostop do pitne vode. Ker ni bilo nobenega dokaza, ki bi temu nasprotoval, je sodišče tudi ugotovilo, da so pristojni organi ukrepe sprejeli v dobri veri," so zapisali sodniki. Slednji tako menijo, da je Slovenija izpolnila zahteve iz konvencije.

Razočaranje nad odločitvijo sodišča

Direktorica AIS-ja Nataša Posel pravi, da so pričakovali, da bo sodišče pritožbi ugodilo, s čimer se bo začelo sistemsko reševanje bivalnih razmer v romskih naseljih. Ob tem ocenjuje, da je sodišče napačno povzelo nekatera dejstva.

Država je sicer doslej uredila razmere v številnih romskih naseljih, neurejene pa ostajajo tiste v nelegaliziranih naseljih, je dodala. Zdi se jim nesprejemljivo, da mora marginalizirana skupina ljudi pravico do vode zahtevati preko sodnih poti. Tudi za romske prebivalce bi namreč morala poskrbeti država, ne pa da jih prepušča životarjenju brez vode in elektrike, je dodala.

Razočarana je tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je romski družini zastopala na sodišču. Opozorila je, da je postopek na ESČP-ju trajal šest let, v njem pa so bili predloženi številni dokazi, da gre v primeru pritožnikov za kontinuirane kršitve, sistematično neurejeno možnost dostopa do pitne in sanitarne vode ter sistematične kršitve pravice do zdravega okolja.

Zidar Klemenčičeva je sicer pričakovala, da bo o pritožbi že v prvi fazi odločal veliki senat ESČP-ja. Se bodo pa na sodbo pritožili, pri čemer pričakujejo, da ne bo vzdržala presoje velikega senata.

Nad sodbo je razočaran tudi eden od pritožnikov, Branko Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas. Povedal je, da je v njihovem naselju 25 šoloobveznih otrok, za katere je zelo težko zagotoviti higieno, čeprav se starši zelo trudijo. Še posebej težko je po njegovih besedah tistim, ki nimajo avta in ne morejo po vodo denimo na pokopališča ali bencinske črpalke.
Hudorovič, ki v naselju Goriča vas živi že 40 let, je še pojasnil, da so problem poskušali reševati tako na občinski kot državni ravni, a je očitno nerešljiv. "Očitno država sama želi, da naši otroci ostanejo neizobraženi," je ocenil.

Varuh: pretežak dostop do pitne vode

Varuh človekovih pravic Peter Svetina po sodbi ESČP-ja upa, da ni konec prizadevanj, da bi se vsem prebivalcem Slovenije omogočalo življenje v dostojnih bivanjskih razmerah. Po mnenju varuha se ne bi smelo dogajati, da leta 2020 v Sloveniji nekateri ljudje še vedno (pre)težko dostopajo do pitne vode.

V odzivu je zapisal, da so tekom let ob več priložnostih opozarjali na dostop do pitne vode, tako na območju romskih naselij kot drugod po državi. Svetina se sprašuje, ali smo pred štirimi leti, ko smo v ustavo zapisali, da ima vsak pravico dostopa do pitne vode, to naredili s figo v žepu.

"ESČP je očitno sicer ocenilo, da so v primeru romskih pritožnikov iz Goriče in Dobruške vasi oblasti zadostile konvencijskemu minimumu. Poudariti pa je treba, da ta sodba ne pomeni ultimativne razsodbe strasbourškega sodišča o pravicah vsakega Roma iz slehernega romskega naselja v Sloveniji. Prav tako ne gre spregledati, da tudi tokratna odločitev med sodniki ni bila soglasna in je bila sprejeta s petimi glasovi proti dvema," je poudaril varuh.

V vsakem primeru je iz sodbe po oceni Svetine razvidno, da je tudi to sodišče romsko skupnost prepoznalo za ranljivo družbeno skupino. "Ne bi torej smelo biti dvoma, da je ustrezno pozornost treba (še naprej) namenjati tudi njenim specifikam. Ne nazadnje je tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti, ki je ravno tako telo Sveta Evrope kot tudi omenjeno sodišče, v svojem še ne eno leto starem poročilu o Sloveniji navedla, da vidi nedostopnost do pitne vode v ali blizu romskih naselij za eno od najbolj resnih posledic slabih bivalnih razmer Romov v državi - in je tudi ponovila svoje priporočilo, da naj slovenske oblasti v tej smeri nemudoma ukrepajo," je opomnil varuh, ki je tudi ponovil svoje dolgoletno načelno stališče, da pravna in komunalna neurejenost romskih naselij ogrožata uresničevanje človekovih in posebnih pravic romske skupnosti oziroma njenih pripadnikov na eni strani in tudi uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin preostalega prebivalstva, ki tamkaj živi, na drugi.

Tako po mnenju varuha ni presenetljivo, da se in eni in drugi pogosto čutijo prizadete v svojem dostojanstvu, osebnostnih pravicah, lastninski pravici, enakosti pred zakonom in navsezadnje tudi v zaupanju v pravno državo.

Nizka merila?

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pa je v odzivu na odločitev ESČP-ja ocenil, da so bila merila, na katera se je pri odločanju naslonilo ESČP, "izjemno nizka". "Ne glede na vsebino sodbe moramo kot država izpolniti zavezo, ki smo jo zapisali v ustavo: torej, da vsem v Sloveniji zagotovimo dostop do tako osnovne stvari, kot je čista in pitna voda," je opozoril Lobnik. To je država po njegovem mnenju dolžna storiti tudi zaradi opozoril komisarja za človekove pravice pri SE in posebnega poročevalca ZN za vprašanje manjšin, ki sta oba Sloveniji priporočila ukrepanje pri zaščiti pravic Romov.

Dve pritožbi

ESČP je obravnaval pritožbi 14-članske romske družine iz Dobruške vasi v občini Škocjan ter dveh Romov, očeta in sina, iz Goriče vasi pri Ribnici.

Dve romski družini sta v pritožbi pred ESČP-jem zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.

V nelegalnih romskih naselij namreč nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so pitna voda in sanitarije. Bistvo pritožbe sloni na pravici do vode in pravici do dostojnega življenja, ki sta vsebinsko zajeti v konvenciji.