Po njegovem mnenju se bo Evropa v prihodnje razvijala z več hitrostmi, v našem interesu pa je, da smo "v Evropi prve hitrosti", je izjavil na Brdu pri Kranju. Hkrati pa opozoril, da je to le delno odvisno od naše politične volje, pač pa bolj od tega, ali bomo kvalificirani za to.

"V našem interesu je, da smo v Evropi prve hitrosti. To pa ni naša zunanjepolitična ali evropska usmeritev, ampak najprej predvsem naša domača naloga, če ocenjujemo, da je to naš nacionalni interes," je poudaril predsednik.

Po Pahorjevem mnenju bosta vzporedno potekala procesa širitve EU-ja in poglobitve sodelovanja, pri čemer ne bodo vse države vključene v Evropo prve hitrosti, ki pa bo v vsakem primeru Evropa z enotno valuto. Prav mogoče je, da bi, če bi se nadaljeval proces širitve in bi v Evropsko unijo nekoč vstopila tudi Turčija, imeli Evropo treh hitrosti, je dejal.

Erjavec: Obstoječa zunanjepolitična strategija Slovenije je zastarela
Zunanji minister Karl Erjavec pa je ob začetku posveta dejal, da Slovenija potrebuje novo strategijo zunanje politike, ki bo na novo opredelila vlogo države v mednarodnem prostoru.

Treba je tudi določiti, kateri so vitalni interesi Slovenije, meni Erjavec. Obstoječa zunanjepolitična strategija je že davno zastarela, je dejal minister. Slovenija je namreč vse cilje iz nje že v celoti izpolnila, zato je potreben razmislek, kaj je vloga slovenske zunanje politike, zlasti v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. "Svet se zelo hitro spreminja, tisto, kar je veljalo nekoč, danes ne velja več," je poudaril.

Interesi slovenske zunanje politike so po Erjavčevih besedah miroljubna politika, varnost in mir ter čim večja stopnja blaginje za slovenske državljane.

Prioriteta širitev EU-ja
Ena izmed prioritet Slovenije je tudi širitev Evropske unije, meni Erjavec, ki je ob tem omenil tudi evropsko varnostno in zunanjo politiko. "Če je bila Slovenija leta 2008, zlasti v prvi polovici, ko je predsedovala EU-ju, zgodba o uspehu, se mora danes bojevati za to, da ostane kredibilna članica," je dejal. To pa bo, meni minister, ostala, če bo imela dobre gospodarske razmere in čim manjši javni finančni primanjkljaj. "Dokazali smo, da lahko sami rešujemo svoje težave, vendar ta izziv ostaja tudi v letu 2014," je poudaril.

Slovenija si bo tudi prizadevala za uspešno kandidaturo v Svet ZN-a za človekove pravice v obdobju 2016-2018. Erjavec je prepričan o uspehu. Kot je dejal, si to "zaslužimo, ker Slovenija na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin igra izjemno aktivno vlogo".

Odnosi s sosedami prijateljski, a nekaj vprašanj je le odprtih
Odnosi s sosednjimi državami so na splošno dobri in prijateljski, je zatrdil, vendar imamo z vsako tudi kakšno odprto vprašanje.

S Hrvaško ima Slovenija dve odprti vprašanji, in sicer vprašanje meje in Ljubljanske banke. Vprašanje meje se rešuje z arbitražo, Slovenija pa bo morala spoštovati odločitev, ki jo bo sprejelo arbitražno sodišče, je dejal Erjavec. Predvideva, da bi bila ta odločitev lahko sprejeta v začetku leta 2015.

Za rešitev vprašanja LB-ja je bil sklenjen memorandum, vendar si ga zdaj vsaka stran razlaga po svoje. "Za slovensko stran je zelo jasno, kaj je podpisala in kaj je v njem napisano. Če bodo nadaljevali sodne postopke, se bomo sklicevali na memorandum in na to, da gre za zadevo, ki jo je treba reševati v okviru nasledstva, ne pa na hrvaških sodiščih," je dejal minister.

Odnose z Italijo in Avstrijo zaznamuje predvsem položaj slovenske manjšine v teh državah. V Italiji vprašanje financiranja manjšine ni več tako zaostreno kot v preteklosti, je dejal, pomembni koraki pa so narejeni tudi v Avstriji.

Glede Madžarske je Erjavec izrazil pričakovanje, da bo v tem mesecu končno odprta cesta Verica-Gornji Senik.

Napredek pri odnosu s Francijo in Rusijo
Erjavec je ugotovil, da je bil v odnosih z velikimi silami velik korak narejen s Francijo, ki so jo lani obiskali vsi najvišji predstavniki države, v Sloveniji pa se je mudil francoski predsednik Francois Hollande.

Napredek je bil narejen tudi v odnosih z Rusijo, je dejal. Blagovna menjava med državama narašča, še pred dvema letoma je znašala 1,3 milijarde evrov, v tem trenutku je 1,7 milijarde, cilj pa je dve milijardi evrov, je navedel. Če bo uspel projekt plinovoda Južni tok, pa bomo menjavo hitro podvojili, je prepričan Erjavec. Odnosi z ZDA so po njegovem mnenju dobri, ta država pa je strateški partner Slovenije.

"Gospodarska diplomacija pomembna"
Erjavec je poudaril pomen gospodarske diplomacije, zlasti za odpiranje vrat slovenskemu gospodarstvu. Ob tem je pohvalil delo diplomatskih predstavništev na tem področju in poudaril, da iz gospodarstva prihajajo v glavnem pozitivne ocene.

Gospodarska diplomacija je pomemben del dejavnosti slovenske zunanje politike, je dejal, treba pa se je dogovoriti, na kakšen način se organizirati, da bodo vsi tisti, ki skrbijo za internacionalizacijo gospodarskega poslovanja, čim učinkovitejši in da bodo sredstva za to čim racionalneje porabljena.

Proračun za zunanje ministrstvo za leto 2014 je premajhen, meni Erjavec, vendar je to po njegovih besedah usoda vseh ministrstev. Predvideva pa, da bodo s temi sredstvi in z nekaterimi spremembami, zlasti glede plačila članarin v mednarodnih organizacijah, zadržali raven financiranja iz preteklega leta.

Dejal je, da slovenska zunanja politika kljub slabemu gospodarskemu in finančnemu stanju dobro opravlja svoje naloge. Diplomate je pohvalil in izrazil pričakovanje, da bodo v tem duhu nadaljevali tudi letos.