Kot je povedal Cerar, ki je pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju položil tudi venec, že samo dejstvo, da se je iz ene najbolj tragičnih in herojskih bitk druge svetovne vojne v naših krajih razvil Festival miru, priča, da se zrelo in odgovorno spoprijemamo tudi s tako dramatičnimi izzivi družbe, kot so vojne in njene neizprosne posledice.

"V iskrenem dialogu veteranov, ki ste vojne izkušnje doživeli, in mladih, ki vam takšne izkušnje za vsako ceno želimo prihraniti, se obujajo spomini in rojevajo opomini," je dejal Cerar.

Letos mineva 100 let od konca prve svetovne vojne, prav tako mineva 100 let, ko je general Maister postrojenim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v Mariboru, mineva tudi 50 let od ustanovitve Teritorialne obrambe RS, ki je bila ključni člen slovenske osamosvojitvene zmage, je spomnil Cerar.

Zanj je zelo pomembna pobuda Festivala miru, da se že med najmlajše generacije zaseje upanje, da je mogoče težave reševati na drugačen način, ne z oboroženimi spopadi.

Kultura miru in vladavina prava
Verjame pa v kulturo miru in vladavino prava, ki je tisto vezivo, ki omogoča enakost pred zakonom in prepoveduje medčloveško diskriminacijo.

"Evropa se je vzpostavila na teh načelih in se bo morala ohraniti na teh načelih. Če pade vladavina prava, pade Evropa in z njo sodoben svet. Zato Slovenija deluje najbolj evropsko in proevropsko, če si nepopustljivo prizadeva za pravne rešitve. Vladavina prava in skrb za človeške pravice nas ne le ohranjata med jedrnimi evropskimi državami, ampak nam odpirata zavezništva, ki jih danes potrebujemo pri soočenju z vedno agresivnejšim tipom vodenja," meni Cerar.

Moč Slovenije pa vidi med drugim v izjemnih naravnih potencialih, v visokotehnološki industriji in inovativnih zagonskih podjetjih, v visokoizobraženi mladini, ki se ne boji nobenega izziva.

Festival miru naj bo slavljenje univerzalne človeške solidarnosti, ki je na poti boljšemu življenju nič ne more zaustaviti, je še dejal Cerar.

Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju in je štela okoli 90 borcev. Na Osankarici si je uredila zimski tabor, ki pa so ga kmalu odkrile nemške sile. V zadnjem boju 8. januarja 1943 je umrlo 69 borcev tega bataljona, med njimi tudi pohorski kmet Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, po katerem so vsakoletni pohod tudi poimenovali.