Prišli tudi vojni veterani iz Dubrovnika in Pulja
Letošnjega pohoda se je po besedah člana organizacijskega odbora Boža Juharta Jakca udeležilo več kot 3.000 ljudi. Udeležba iz leta v leto narašča, pridružujejo se jim pohodniki iz drugih delov Slovenije, pa tudi tujine. Med drugimi sta letos prišli delegaciji vojnih veteranov iz Dubrovnika in Pulja.

Türk: Slovenci znamo stopiti skupaj
Po besedah predsednika republike Danila Türka ima prireditev velik simbolični pomen, saj med drugim kaže, da so Slovenci v kritičnih trenutkih znali stopiti skupaj in nastopiti domoljubno. Prav tako je to po njegovih besedah dobra priložnost, da se spomnimo, da mir ni nekaj samoumevnega, ampak si je zanj treba prizadevati.

"Mir ni le odsotnost vojne. Mir je tudi sposobnost sporazumevanja, sposobnost skupnega reševanja problemov in sposobnost, da ohranimo socialno kohezivnost, tisto, zaradi česar lahko še vedno govorimo, da v Sloveniji sicer so nastale razlike v premoženju med ljudmi, a da te razlike niso pretirane in da je prav, da naredimo vse, da se te razlike ne bodo nerazumno in nezdravo povečevale," je dejal v govoru na sklepni prireditvi na Treh kraljih na Pohorju.

Türk o nujnosti pravične porazdelitve bremen
V aktualnih pogovorih o reševanju krize je tako po njegovih besedah treba iskati rešitve, ki bodo prinesle "pravično porazdelitev bremen". "Nujno je iskati ravnotežje med tem, da bomo imeli zadostno raven varčevanja in tudi potrebnega odrekanja, a hkrati tudi zadostno mero upanja in zaupanja v naš razvoj. To ravnotežje lahko dosežemo samo z dogovarjanjem ter odgovornimi, resnimi, spoštljivimi in konstruktivnimi pogovori," je dejal. "Le to nas bo peljalo naprej."

Pohod poimenovan po Antonu Šarhu
Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju in je štela okoli 90 borcev. Na Osankarici si je uredila zimski tabor, ki pa so ga kmalu odkrile nemške sile. V zadnjem boju 8. januarja je umrlo 69 borcev tega bataljona, med njimi tudi pohorski kmet Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, po katerem so vsakoletni pohod tudi poimenovali, poroča STA.

Pobuda za pokop bataljona državnimi častmi
Lani sta politični stranki SDS in SNS skupaj predlagali, naj Slovenija na Osankarici uredi skupen grob vseh tam padlih. Ti so zdaj pokopani v Avstriji in v Rušah, pokopali pa naj bi jih "na rodni grudi" in z državnimi častmi. Poleg tega naj bi to prizorišče gostilo vsakoletno osrednjo slovensko proslavo, vezano na ohranjanje spomina in vrednot narodnoosvobodilnega boja. Predsednik Zveze društev za vrednote NOB-ja Janez Stanovnik je takrat odgovoril, "naj pustijo pri miru vsaj mrtve, če že živih ne, in naj ne igrajo svoje politike na kosteh padlih".