Akademija je "tarča" zaradi neustreznih prostorskih in drugih študijskih pogojev, odsotnosti sodelovanja med oddelki znotraj akademije in odsotnosti konkretnega sodelovanja z industrijo. Poleg tega pa imajo študenti kljub vsakoletnim vpisninam dostop do le najmanjše količine najosnovnejših potrebščin.

Na filozofski fakulteti medtem potekajo delavnice, za katere lahko teme predlaga kdor koli izmed sodelujočih. Tako se je, po besedah enega izmed udeležencev, "v praksi dejansko odprl akademski prostor, ljudje ves čas prihajajo, se pridružijo posamezni aktivnosti, odidejo, pa se spet vrnejo ...".

Predavanj v "zasedenih predavalnicah ni", drugod pa potekajo nemoteno, je dejal dekan Andrej Černe.

Lukšič: Držali smo obljubo in nismo uvajali šolnin
Zahteve "okupatorjev", ki med drugim zahtevajo polno financiranje študija, konec bolonjske reforme in štipendije za vse, je komentiral tudi Igor Lukšič, ki opravlja tekoče posle ministra za visoko šolstvo. Dejal je, da nad dogajanjem in organizacijo študentov, ki želijo izraziti svoje nezadovoljstvo, ni presenečen, saj razmere po Sloveniji in po svetu skrbijo tudi njega.

Glede prostorske stiske na fakulteti (to je ena izmed konkretnih težav, ki so jih izpostavili aktivisti) je dejal, da sta z dekanom ugotovila, da obstajajo realne možnosti, da se začne gradnja prizidka fakultete. Dekanova ekipa se namreč že trudi pridobiti gradbeno dovoljenje.

Štipendije za vse? Finance so omejene.
Zahtevo po štipendijah za vse, je Lukšič ocenil kot dober cilj, ki bi ga sicer številni podprli, a glede na številčnost skupin, ki merijo na državna sredstva, bi bilo treba na tem področju poiskati soglasje o tem, katera skupina bi dobila koliko. Gre namreč za sredstva, namenjena tudi subvencijam za starše za varstvo otrok v vrtcih, sredstva za šolajoče se otroke, štipendije študentom ali komu drugemu. Finance so omejene, nihče pa si ne želi višjih davkov, je izpostavil Lukšič.

Zahteva aktivistov po brezplačnem študiju ne leti na zdajšnjo vlado, je prepričan Lukšič, saj je ta držala obljubo in ni uvajala šolnin. Zahtevo vidi kot naslovitev prihodnje vlade, naj tega (uvedbe šolnin) niti ne poskuša storiti.

Glede bolonjske reforme se Lukšič strinja, da ni dosegla svojega cilja in evropskih fakultet dvignila nad ameriške. Lukšič pravi, da ta cilj ostaja in podpira pobudo za dvig kakovosti študija. Protestnike naj bi sicer kmalu povabili tudi na sejo vlade, kjer bi lahko ti predstavili svoja stališča, je še dejal minister.