Na očitke, da je pregon gospodarskega kriminala neučinkovit, Zvonko Fišer odgovarja z naštevanjem imen tistih, ki so že bili obsojeni, nekateri sicer še ne pravnomočno: Igor Bavčar, Boško Šrot, Bine Kordež, Hilda Tovšak, Robert Časar, Dušan Črnigoj, mipovci ... "Pa še koga sem pozabil, a najbrž ne bo jezen," pravi Fišer.

Glede bančnega kriminala pa: ta trenutek je v preiskavi 89 ljudi v 209 zadevah in 21 obtoženih v 8 zadevah. Skupaj 110 ljudi v kazenskem postopku za kazniva dejanja v zvezi z bankami. "To ni malo," je prepričan Fišer. "Jaz bi, namesto da postavljam pod vprašaj tožilski angažma, vprašanje malce obrnil. Mogoče bi se bilo treba vprašati, zakaj ni bilo več narejenega tam, kjer so zadeve nastale. Mislim na različne institucije, tudi prizadete banke, pri katerih je do teh kaznivih dejanj prišlo. Seveda ne namigujem, da bi se morali storilci javiti sami, saj jih varuje privilegij zoper samoobtožbo. Vendar, če mislimo resno z bančno sanacijo, so najbrž bili neki organi v bankah, ki bi morali zagotoviti, da bi do tega sodelovanja vendarle prišlo. Pa ne le navideznega v smislu, bomo dali nekaj ovadb zato, da ne bo izgledalo, da prav nič nismo dali od sebe."

Močno tožilstvo ni v interesu politike
"Nobena politična oblast nima rada močnega tožilstva," je prepričan Zvonko Fišer. Najprej zato, ker je na šibko tožilstvo laže vplivati. Ne na to, kako bo odločalo, temveč o čem. Katere zadeve bodo prišle pred sodišče in kako bodo predstavljene, na kakšen način bodo preganjane. Zato, bolj kot politika razlaga, da si želi močno in samostojno tožilstvo, manj je to res. "To si upam trditi glede na svoje izkušnje, ki so v tožilstvu v tem trenutku najdaljše med tistimi, ki smo še aktivni tožilci."

Z vso odgovornostjo pa tudi trdim, pravi Fišer, da v tožilskem odločanju ni bilo politike. To velja tudi za Janeza Janšo, tako primer Patria kot pravkar vloženo tožbo za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Glede očitkov, da se v tem primeru ključne stvari vedno odvijejo pred volitvami, pa Fišer pravi: "Primer je zelo razvpit in zato je tožilstvo šlo naprej previdno. Ne na vrat na nos. Če bi šli na vrat na nos, potem seveda smo ravnali strokovno oporečno in to je nedopustno." Kar pa se tiče iskanja špekulativnih povezav "na volitve, slab političen trenutek, zahteve, ki jih ima EU do Slovenije, ali pa recimo, ne vem, kolone na mejah s Hrvaško", potem je seveda bolje, da bi tožilstvo kar razpustili, kajti prav vse tožilske odločitve je mogoče povezati s katerim naštetih dogodkov in jih špekulativno raztolmačiti, da je bilo ravnano nekomu v škodo, drugemu v korist.

Tožilstvo dela dobro
Ob koncu 6-letnega mandata generalnega državnega tožilca je Zvonko Fišer prepričan, da tožilstvo dela dobro in da je sposobno uspešno opravljati vse svoje naloge. Ob tem opozarja, da je kazenski pregon tek na dolge proge, zato rezultatov ni mogoče ne pričakovati ne doseči čez noč. Ključno je, da tožilstvo obdrži in še okrepi svoje neodvisno držo. Svojemu nasledniku Dragu Šketi želi najboljše pri opravljanju funkcije generalnega državnega tožilca. Vsakršni nasveti "ne bi bili v moji naravi in bi bili najmanj nespodobni", še pravi Zvonko Fišer.