Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je aprila lani sporočila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Tako Zalar kot Fišer sta nato vložila tožbo na upravno sodišče in med drugim izpodbijala način vodenja postopka pred KPK-jem, saj naj pred izdajo poročila ne bi imela možnosti odgovora na očitke oz. možnost obrambe.

Upravno sodišče je nato oktobra lani odpravilo ugotovitve KPK-ja v zadevi Škrlec, ker naj bi KPK Fišerju v postopku kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.

Potrditev sodbe upravnega sodišča
Na KPK-ju so se na odločitev upravnega sodišča pritožili, prav tako tudi Fišer in Zalar. Vrhovni sodniki so že sprejeli odločitev glede pritožbe Fišerja, ki je že bila vročena strankam v postopku. V tej zadevi je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbi obeh, tako Fišerja kot tožene stranke KPK-ja, in potrdilo sodbo upravnega sodišča.

Ker se je tožba in posledično tudi odločitev upravnega sodišča nanašala na postopkovna vprašanja, je KPK "v omenjeni zadevi obravnavanima osebama", torej Zalarju in Fišerju, v pojasnitev znova poslala osnutek ugotovitev komisije v konkretnem primeru.

V uradu generalnega državnega tožilca so v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča znova zapisali, da je zadeva vsebinsko zaključena.