Leta 1977 je novogoriški javni tožilec Zvonko Fišer na občinsko sodišče v Idriji vložil obtožni predlog zoper duhovnika Janeza Lapajno, Stanislava Medveščka in gospodinjo Amalijo Jereb, ki ji je bilo očitano, da je dala postaviti križ likvidiranim narodnim izdajalcem z namenom "povzročiti vznemirjenost državljanov in zmanjšati njihovo zaupanje v ukrepe državnih organov", omenjena duhovnika pa naj bi pri tem dejanju sodelovala, poroča revija Reporter.

Duhovnika obsojena, gospodinja oproščena
Duhovnik Lapajna naj bi naklepoma pomagal pri širjenju lažnivih vesti s tem, da je "izdelal skico za spomenik ... vedoč, v kakšen namen in kje bo postavljen", duhovnika Medveščka pa je kazensko preganjal, ker je "opravil blagoslovitev brezna, v katerih naj bi bila trupla izdajalcev". Po Fišerjevem mnenju je tako "izrabil versko dejavnost za počastitev narodnih izdajalcev, torej v politične namene".

Predsednik sodnega senata Silvij Šinkovec, zdajšnji vrhovni državni tožilec, je Jerebovo oprostil, saj naj bi dejanje storila v stanju bistveno manjše prištevnosti oz. naj bi bila njena sposobnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana. Obsodil pa je oba duhovnika, in sicer Janeza Lapajno na pogojno kazen enega meseca zapora, Stanislava Medveščka pa na pogojno kazen treh mesecev zapora. Tako je obveljalo vse do osamosvojitve Slovenije, ko je vrhovno sodišče mnoge krivično obsojene na politično motiviranih procesih oprostilo, med njimi tudi omenjena duhovnika.

O obsodbi duhovnikov tudi nekdanja predsednika ustavnega sodišča
Po mnenju Lovra Šturma so bile obdolženim pri sojenju kršene človekove pravice. Meni, da je pred morebitno izbiro Fišerja za položaj generalnega državnega tožilca treba javnost seznaniti s sporno sodbo in njegovo vlogo pri sojenju. Šturm si težko predstavlja takega človeka tudi na mestu ustavnega sodnika, kar je Fišer devet let bil, zato meni, da je zakonodaja, ki ureja kandidaturo za funkcije v pravosodju, očitno pomanjkljiva.

Janez Čebulj meni drugače, saj se mu zdi spornejša vloga sodnikov, ki so pri takih zadevah sodili. "S tem ne rečem, da se z obtožnim predlogom Fišerja strinjam in da bi jaz ravnal enako. Tudi tožilci morajo spoštovati človekove pravice," je dejal Čebulj. S Fišerjem sta bila celotni devetletni mandat skupaj ustavna sodnika, spominja pa se ga kot strokovnjaka za kazensko področje, pri tem se je precej zavzemal za človekove pravice.

Pobiti nedolžni "narodni izdajalci"
Druga četa bataljona planinskih lovcev Heine iz Idrije se je mimo treh partizanskih brigad približala Cerknemu, kjer je bila med drugim tudi srednja partijska šola. Nemških vojakov je bilo sicer nekaj čez sto, medtem ko je bilo partizanov od dvesto do tristo, vendar so se ti zaradi presenečenja v velikem neredu umikali iz vasi. Tako so Nemci zgolj v eni uri pobili 47 partizanov, na njihovi strani pa je padel le en vojak.

Po tej katastrofi je bilo treba na nekoga prevaliti krivdo, partijska varnostno-obveščevalna služba je našla "izdajalce" med civilisti v Cerknem. Aretirali so 15 osumljencev in jih kot "narodne izdajalce" tudi pobili, trupla pa vrgli v brezno po hribom Lajše nad Cerknim. V resnici so pobili nedolžne, del pobitih je celo sodeloval z Osvobodilno fronto.