Spremembe zakona o volitvah v državni zbor tako predvidevajo uvedbo obveznega in absolutnega preferenčnega glasu, je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Ukinili bi se volilni okraji, stranke pa bi v vsaki izmed osmih volilnih enot pripravile liste z do 11 kandidati, za katere bi volivci glasovali z obkrožitvijo številke pred imenom kandidata. Ker se strokovna skupina zaveda, da bi bilo v začetnem obdobju število neveljavnih glasovnic lahko veliko, je predvideno prehodno obdobje, v katerem bi se, če preferenčni glas ne bi bil oddan, štelo, da je glas namenjen prvemu na listi. Glasovnica bo tako podobna tisti, na volitvah v Evropski parlament, za listo pa ne bo več mogoče glasovati.

Tudi na volitvah v DZ zastopanost posameznega spola 40-odstotna
Poleg tega zakon predvideva spremembo zastopanosti posmeznega spola na listah kandidatov. Do zdaj je veljalo, da mora biti za posamezni spol zastopanost 35-odstotna, če bodo spremembe sprejete, pa bo zastopanost posameznega spola 40-odstotna. V prvi polovici liste pa bodo morali biti kandidati zapisani izmenično glede na spol.

Spremembe zakona o volitvah v državni zbor predvidevajo še prepoved sodelovanja v volilnih organih osebam, ki so s kandidati v sorodstvenem razmerju, enako kot zdaj velja za lokalne volitve. Na novo ureja tudi glasovanje po pošti, kjer bo za datum oddaje glasu štel poštni žig z datumom ali listina z datumom oddaje na pošti. Drugih sprememb glasovanja po pošti za zdaj ne bo, je dejala ministrica.

Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, bodo svoj glas lahko oddali v volilni enoti, kjer je bilo njihovo zadnje stalno prebivališče, oziroma zadnje stalno prebivališče njihovih staršev. Če se tega ne bo dalo ugotoviti, pa bodo glasovali v enoti, kjer so bili vpisani v register državljanov.

Konec prodajanja podpisov podpore kandidaturam
Spremembe zakona onemogočajo tudi manipulacije z izjavami podpore kandidatom, ki zbirajo podpise volivcev, da lahko kandidirajo na volitvah. Po novem bo moral vsak podpornik navesti tudi ime liste oziroma kandidata, ki mu daje podpis.

Strokovna skupina je pripravila tudi pravila volilne kampanje, ki predvidevajo, da je vlada dolžna zagotoviti sredstva državnemu svetu, če je ta predlagatelj in pobudnik referenduma, za kar je do zdaj vladala pravna praznina.

Omejeno bo oglaševanje v času zbiranja podpisov podpore za vložitev kandidature, in sicer se oglaševanje časovno in krajevno omeji, dovoljuje pa le tistim, ki zbirajo podpise. Objave raziskav javnega mnenja bodo lahko potekale do začetka volilnega molka, ob objavi pa bo obvezno navesti bistveno več podatkov o izvedbi raziskave kot do zdaj.

Za stroške kampanje 0,6 evra na volivca
Zaradi netransparentnosti v preteklosti bo drugače urejeno tudi financiranje volilne kampanje in ne bo več sklicevanja na zakon o delovanju političnih strank. Posebej bo določeno, kaj se šteje za prispevek za kampanjo, kdo lahko financira kampanjo. Določba, da morajo biti podatki o financiranju prispevkov, ki so višji od treh povprečnih bruto plač za fizične osebe, javni, sicer pa ne, ostaja. Financiranje, ki ga zagotavljajo pravne osebe, samostojni podjetniki in drugi, pa bo moralo biti javno v vsakem primeru. Natančno bodo določeni stroški volilne kampanje, kamor bodo šteli tudi stroški svetovanja in priprave strategije, ki nastanejo še pred začetkom volilne kampanje. Oglasne vsebine v medijih ne bodo smele predstavljati več kot 20 odstotkov vseh stroškov kampanje, med stroške pa bodo šteti tudi stroški drugih organizacijskih enot stranke, na primer podmladkov in podobno. Zato se bodo povišali tudi zneski, ki jih kandidati lahko porabijo v volilni kampanji in se bodo dvignili na 0,6 evra na volivca (do zdaj 0,4 evra).

Povečale se bodo tudi pristojnosti Računskega sodišča, ki bo lahko opravil določene poizvedbe v zvezi s financiranjem kampanje tudi pri bankah in drugih organizatorjih kampanje. Pristojnosti, ki jih je zdaj kot prekrškovni organ izvajalo ministrstvo za notranje zadeve, pa se bodo prenesle na komisijo za preprečevanje korupcije.

Spremembe potrebujejo 60 glasov podpore v DZ-ju
Ministrica je pojasnila, da so bile predlagane spremembe sprejete v popolnem konsenzu s stroko, spremembe, ki med strokovnjaki niso bile soglasno sprejete, pa ne bodo predlagane. V strokovno komisijo so bili povabljeni tudi predstavniki opozicije, a se predstavnika SLS-a in SDS-a sestankov komisije nista udeležila, je pojasnila Pavlinič Krebsova. Dodala je, da bo spremembe podprla tudi opozicija, saj predlagane spremembe dajejo volivcem možnost, da bodo pomembno vplivali na zastopanje v DZ-ju. Ob tem je pojasnila še, da zakona potrebujeta dvotretjinsko večino vseh poslancev oziroma 60 glasov podpore.

Ker se predstavniki SLS-a in SDS-a niso udeleževali sestankov strokovne komisije, smo jih na MMC-ju vprašali za mnenje o spremembah volilne zakonodaje. V SLS-u pravijo da so vladni predlog prejeli, vendar pa ga morajo znotraj stranke še temeljito preučiti. Opozarjajo pa, da se s spremembami volilne zakonodaje ne sme bistveno prizadeti enakomerne zastopanosti vseh slovenskih območij in dodajajo, da nobena rešitev volilnega sistema ni povsem idealna.

Odgovor SDS-a še nismo prejeli.