Odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik je namreč po izvolitvi Šarca za predsednika vlade avgusta 2018 od DZ-ja zahteval vpogled v glasovnice tajnih volitev.

DZ je takrat zahtevo zavrnil, saj je menil, da je namen določb o tajnem glasovanju zagotoviti svobodno opredelitev poslancev. S tem se po mnenju DZ-ja preprečuje, da bi morali poslanci svoje odločitve pojasnjevati, saj pri izvrševanju svojega mandata niso vezani na nobena navodila.

Stepišnik se je na odločbo DZ-ja pritožil informacijskemu pooblaščencu, ta pa je pritožbi ugodil. Odločil je, da je DZ prosilcu dolžan posredovati kopije glasovnic volitev, in sicer posebej vse veljavne, vse neveljavne in vse nerazdeljene glasovnice. DZ bi moral ob tem tudi odločiti, da pri tem niso nastali posebni stroški.

DZ je odločitev izpodbijal na upravnem sodišču in vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa informacijski pooblaščenec. Upravno sodišče pa je tožbo zavrnilo.

Ko je glasovanje zaključeno, tajnost glasovanja ne more biti več ogrožena

Kot izhaja iz sodbe, ki jo je pridobil STA, je ena od temeljnih nalog DZ-ja ‒ poleg zakonodajne in nadzorne funkcije ‒ tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. V delovno področje DZ-ja sodijo tudi volitve in imenovanja na najpomembnejše funkcije v državi.

Po mnenju sodnikov je tudi pravica do dostopa informacij javnega značaja temeljna človekova pravica. Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršno koli navodilo. Načelo tajnosti varuje svobodo izjavljanja volje pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali koga drugega, so zapisali.

Vendar pa je po presoji upravnega sodišča tajnost glasovanja vezana na proces izjavljanja volje, torej faze, ko se volja izraža. Ko je glasovanje zaključeno, pa tajnost glasovanja ne more biti več ogrožena. Tako da 90 glasovnic, ki so vse enake velikosti, oblike in barve, overjene s pečatom DZ-ja z zapisanim predlogom, o katerem se odloča, ter opredelitvijo "za" in "proti", predstavlja informacijo javnega značaja.