Razpust parlamenta je prekinil tudi delo preiskovalne komisije državnega zbora, bolj znane kot Petanove komisije, ki se je ukvarjala z ravnanji in politično odgovornostjo nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča, podjetjem Ultro in posojili NLB-ja.
Zato je predsednik komisije Rudolf Petan prejšni četrtek, le dan pred razpustom, napisal osnutek poročila o delu, ki pa ga nista obravnavala ne komisija sama ne državni zbor.

"Po vrsti hudih očitkov, ki so upravičeno vzbujali veliko pozornost, sem imel velik interes, da se te potrdi ali ovrže. Ta interes najbolj pogrešam pri pobudnikih, SDS-u in predsedniku Petanu," je Golobič dejal na tiskovni konferenci. "Ta komisija je sklenila delo z osebnim poročilo predsednika komisije, ki je v resnici moja oprostilna sodba. To dejstvo se poskuša prikriti in ga ne izpostaviti," je nadaljeval.

"Strahovito nesorazmerje med očitki in sklepi"
Golobič je izpostavil, da je to bila prva preiskovalna komisija sploh, ki ni imela opredeljenega področja preiskave - ter nato iskala odgovorne - temveč se je osredotočala na čisto konkretnega posameznika. Komentiral je z besedami Pavla Gantarja: "Manjka samo še obtožba, da se je ta oseba sploh rodila."
Čeprav je Golobič sam osrednji predmet preiskave, pa ga med ugotovitvami in sklepi sploh ni najti, kar je strahovito nesorazmerje, je ocenil prvak Zaresa. Opozoril je tudi na neobičajno obsežno razširitev predmeta preiskave med njenim potekom, ki se je nato ukvarjala s posli Mobitela.

"Bal sem se, da bo vse razvodenelo"
Golobiča je najbolj skrbelo, da bo - po velikem "pompu" in hudih obtožbah - vse skupaj razvodenelo, da bo delo komisije poniknilo skupaj z razpustom DZ-ja, da ne bo prišlo do epiloga. Zato se je osnutka poročila zelo razveselil, a ga žal DZ po vsej verjetnosti ne bo nikoli obravnaval.
Golobič je zatrdil, da bi takšno poročilo lahko napisali in obravnavali vsaj pol leta pred tem, a je bilo očitno "delo opravljeno s figo v žepu," očitki pa politično motivirani. Pričanja in dokazi Dursa so po njegovi oceni povsem ovrgli navedbe o davčnih oazah, davčnih utajah in druge obtožbe.

Čemu sploh služijo preiskovalne komisije?
Komisija deluje na podoben način kot tožilstvo. Če tožilčeve obtožbe redno padejo od prve do zadnje točke, potem je to znak, da je s tožilcem nekaj narobe, je dejal Golobič. Tako bi morali tudi preiskovalne komisije DZ-ja prevzeti odgovornost, če se izkaže, da so delovali s skrajnimi diskvalifikacijami in politično motiviranimi obtožbami, na koncu pa pride do povsem nasprotnega sklepa.
Treba je ugotoviti, da je šlo za poskus zlorabe, in javnosti postreči z dejstvi, je nadaljeval. Golobič sicer še naprej trdno podpira ta institut, vendar je potrebna tudi odgovornost pobudnikov ustanovitve komisije.

Še vedno z deležem v podjetju Ultra Sum
Na novinarsko vprašanje je Golobič potrdil, da ima še vedno delež v podjetju Ultra Sum, registriranem na Nizozemskem. Dejal je, da sta o vsem obveščeni tudi davča uprava, komisija za preprečevanje korupcije in da pri tem ni popolnoma nič spornega.
Dodal je še, da je ta delež pred časom prijavil, čeprav je bil manjši od zapovedanega 20-odstotnega praga. Prav ta prag pa je stranka Zares z zakonom nekdanje ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs spustila na pet odstotkov, je še pojasnil.
Petan: Primer Ultre najbrž ni osamljen
"V poročilu so sklepi, ki smo jih lahko zapisali. Do vseh podatkov niti nismo mogli priti, nismo mogli raziskati vseh področij," je po poročanju STA-ja povedal Petan in dodal, da je v poročilu marsikaj, kar bo koristilo za naprej.

"Vsak ima pravico, da si to razlaga po svoje. Tisto, kar je zapisano, ne bi rekel, da je ravno oprostilna sodba. Je pa res, da je bilo takšnih podjetij verjetno še več, ne le Ultra," je dejal Petan in spomnil na vprašanje zavarovanja kreditov Ultre pri Novi Ljubljanski banki.