"Funkcionalno se aplikacija za uporabnike ne bo spremenila. Poznalo se bo le pri tem, da ko bo uporabnik gledal podatke o posamezni nepremičnini, ne bo vedel, kdo je lastnik te nepremičnine," je povedal direktor Geodetske uprave RS-a Aleš Seliškar.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je namreč Gursu izdala začasno odločbo, da mora onemogočiti javni dostop do imen, priimkov, naslovov stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin, do katerih je mogoče dostopati poleg posameznih nepremičnin na portalu Prostor. Ta združuje zbirke katastra stavb, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot, skupaj z vrednostjo nepremičnin, in evidence državne meje.

Ne gre za novo evidenco, ampak za več evidenc
Na Gursu se sicer z njenimi razlogi za to odločitev ne strinjajo, a jo bodo spoštovali. Hkrati pa bodo na upravne sodišču sprožili spor. Prepričani so namreč, da je pooblaščenka površno pregledala njihov novi portal in da njena odločba temelji na tem, da Gurs prikazuje novo združeno zbirko podatkov, za kar nima pravne podlage. "Menimo, da je to zmotno. Gurs ne prikazuje nove združene evidence, res je pa, da v enem oknu združuje vpogled v več evidenc," zatrjuje direktor uprave. To pa jim dovoljujejo obstoječi zakoni.

Kdo je lastnik nepremičnine, ne bo vidno
Vseeno bodo do petka zvečer prilagodili aplikacijo. Vsi lastniki nepremičnin bodo lahko svoje nepremičnine še naprej videli prek spletne aplikacije za spreminjanje podatkov o nepremičninah. Za to potrebujejo kodo, ki so jo dobili na obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine. Ne bo pa več mogoče dobiti informacij o fizičnih lastniki drugih nepremičnin. "Če veste naslov nepremičnine, boste še vedno dobili vse podatke o tej nepremičnini, ne boste pa vedeli, kdo je lastnik," pojasnjuje Seliškar. Še vedno bodo ostali dostopni podatki za pravne osebe.

"Geodeti smo preveč skandinavsko usmerjeni"
Tudi sam se sicer strinja, da njihova rešitev ni optimalna, in Pirc Musarjevi zameri, da se z njimi ne pogovarja o vsebinskih rešitvah, temveč le prek odločb. "Geodeti smo očitno preveč skandinavsko usmerjeni in bi vse radi naredili transparentno ter odprto za javnost." Prav tako Seliškar pravi, da so tudi težnje Evropske unije, da uporabnikov uradniki ne pošiljajo od vrat do vrat in od aplikacije do aplikacije, temveč da se informacije dobi na zgoščenih mestih.

Bi jim pa po njegovem mnenju uspelo zmanjšati število zgolj radovednih vpogledov v pregled nepremičnin s tem, da bi uvedli minimalno plačilo. Za vsak klik na primer en cent, predlaga Seliškar. S tem bi tudi njihova uprava dobila sredstva za nadaljnji razvoj.