"Dokaz eminentne politične polastitve največjega javnega zavoda in največje kulturne institucije, je današnja javna tribuna Pahorja, Jankovića, Erjavca, Golobića in Kresalove, ki naj bi skupaj pozvali volivce, da zakon na referendumu podprejo", je prepričan Aleksander Zorn (SDS).

"Preprečiti želimo razprodajo in gospodarsko polastitev RTV-ja"
V SDS-u in SNS-u menijo, da gre pri novem zakonu za politični in gospodarski prevzem RTV-ja, na kar opozarjajo strokovnjaki. Posebno sporen se jim zdi člen zakona, po katerem lahko vlada RS dovoli odprodajo, kateregakoli gospodarskega elementa RTV-ja.

Zavod RTV bo od države dobil v last premičninsko in nepremičninsko premoženje, ki je bilo po sedanji zakonodaji last države. Sedaj pa bo, z dovoljenjem vlade, nacionalka lahko s svojim premoženjem razpolagala kakor bo želela. Zorn je, kot primerjavo povedal, da bo RTV tako postala bolj podobna KAD-u in Sod-u, saj je v novem zakonu preveč gospodarskih elementov.

Györek k temu doda, da ni jasno razmerje med dejavnostmi javnega zavoda in vsebinami tržnega značaja, je pa jasno, da se bo javni del zaradi tržnega krčil.

Med gospodarsko družbo in javnim zavodom
Težave naj bi, zaradi nedoločenega statusa RTV-ja, nastale pri vpisu nacionalke v register gospodarskih družb, saj bo pred vpisom potrebno opraviti nekatere strokovne analogije, s katerimi bo registrsko sodišče predvideno obliko prikrojilo za zdaj obstoječi javni zavod in jo kot tako tudi vpisalo v register, je mnenje pravnikov podal Zorn in dodal, da je težava zaradi novega "hibridnega" statusa RTV-ja tudi v tem, ker Slovenija nima takih zakonskih in podzakonskih aktov, po katerih bi takšen subjekt urejali.

"Bumerang sedanji vladi"
Miran Györek je v imenu SNS-a povedal, da je govorjenje o depolitizaciji nacionalke laž, ko pa je politično kadrovanje po novem zakonu povsem evidentno.

"Vlada bo po novem imenovala enega člana nadzornega sveta neposredno, tri pa bodo izglasovali v DZ-ju, kjer pa naj bi prav tako imela večino vladna stran, kar pomeni da ima vlada zagotovljene štiri člane od sedmih. Treba se je pa zavedati, da se bo ta zakon v primeru zamenjave oblasti, vrnil sedanji koaliciji kot bumerang", je mnenje SNS-a razložil Györek.

"Manipulacija z mnenjem Evrope"
Po mnenju nekaterih tujih strokovnjakov, ki so podali oceno zakona, je ravno politični vpliv na imenovanje vodstva in nedoločen status RTV-ja glavna pomanjkljivost novega zakona, je Zorn navedel mnenja evropskih strokovnjakov s katerimi naj bi se po nnjegovem mnenju zavajalo javnost. Meni, da so izpuščeni in prikrojeni določeni deli, ki kritično in negativno ocenjujejo zakon.

Sledi "državljanski" spor?
V primeru, da bo zakon na referendumu potrjen, v SDS-u in SNS-u napovedujejo strokovne in pravne presoje posameznih členov zakona. Sprožijo pa lahko tudi "državljanski" spor, zaradi katerega naj bi o veljavnosti zakona odločali na sodiščih, še zaključi Zorn.