Andrej Magajna.

Magajna je na novinarski konferenci predstavil svoje stališče do zakona o RTV Slovenija. Pojasnil je, da se je v referendumsko kampanjo prijavil kot zainteresirani državljan. Kot pravi, se boji, da bo omenjeni zakon, s svojo vpeljavo hibridnega stausta med javnim zavodom in gospodarsko družbo, postal model za ureditev vseh drugih javnih zavodov.

"Že dve leti čakamo na krovni zakon o javnih zavodih, ministrstvo za javno upravo pa ga ne pripravi. Modernizacijo se je poskušalo vpeljati že z zakonom o zdravstveni dejvanosti, ki je konceptualno zelo podoben zakonu o RTV-ju, vendar je bil ta zakon zavrnjen. Zdaj se skozi stranska vrata ponovno poskuša model javnega zavoda s podjetniško logiko vnesti skozi ta zakon. Še bolj kot za RTV se bojim, da bomo takšen model zaradi nejasnega ločevanja med javnim in tržnim uvedli v zdravstvu," trdi Magajna.

"2. člen zakona omogoča privatizacijo RTV-ja"
Kot pravi, zakon prinaša tudi možnost privatizacije, kar je zapisano predvsem v 2. členu zakona, ki po njegovih besedah omogoča RTV-ju oddajo in prodajo delov zavoda, "ki je ustanovljen z javnimi sredstvi".

"Nevarnost pretakanja kapitala predstavljajo tudi povezane osebe, saj v zakonu ni natančno določeno, kdo so lahko povezane osebe in kdo so lahko njihovi lastniki. Zgodi se lahko kot pri stečajnih upraviteljih, ki lahko prenašajo stroške na podizvajalske firme, katerih so lahko tudi sami solastniki," opozarja.

"Politika je preko civilne družbe vedno vdirala v RTV"
Zatrjuje, da je RTV že 20 let tarča politike. "Gre za to, da se v vplivnih političnih sredinah razpravlja in komentira oddaje, novinarje in urednike. Ne gre za spisek imen, temveč za razprave v stilu, npr. za ilustracijo: 'ali bomo še naprej gledali oddaje o povojnih pobojih?'. Tukaj gre posredno tudi za razpravo o konkretni osebi, ki stoji za to oddajo. To komentiranje ni nič nenavadnega ali nelegalnega. Tudi preko civilne družbe je politika vedno vdirala in imena, ki se tukaj pojavljajo, ne moremo reči, da so nepolitična," pojasnjuje.

"Bojim se, da za spremembo zakona stojijo drugi cilj, ne izboljšanje programa, temveč predvsem kadrovske menjave," je dodal ob tem. Pojasnil je še, da je prav tako nasprotnik izplačevanja nagrad iz tržne dejavnosti. Po njegovem je že sama ideja, da nekdo na javnih sredstvih trži produkte in si za to izplačuje nagrade, nedopustna. Meni, da s tem vpeljujemo motiv, da svojo energijo in sredstva ljudje usmerijo v tržno dejavnost.

Magajna in Stanič za uveljavitev tiskovne veje oblasti
Nekdanjemu SD-jevemu poslancu se je na novinarski konferenci pridružil tudi samostojni raziskovalec in univerzitetni profesor družboslovnih predmetov Gojko Stanič. Magajna namreč podpira njegovo idejo o ustanovitvi neodvisne tiskovne veje oblasti, ki bi jo volili državljani, s čimer bi preprečili vpliv politike na medije. Stanič je prepričan, da bi morali v Sloveniji čim prej začeti razpravo o spremembi Ustave, ki bi omogočila ustanovitev te veje oblasti. Stanič je novi zakon o RTV-ju označil kot neustaven, predvsem v določilih, ki predvidevajo vključitev civilne družbe v programski svet, "saj jih nihče ni izvolil in jih spoh ne poznamo".

Kek: Ni res!
Magajnove izjave je z navajanjem slovenskega pravnika Rajka Pirnata ter tujega strokovnjaka Tobyja Mendla že zavrnil poslanec Zaresa Franci Kek. Kombinacija gospodarske družbe in pravnih oseb javnega prava je pogosta tako pri nas kot v tujini, trdi Kek in dodaja, da je tudi privatizacija nemogoča zaradi določila zakona, ki vse ustvarjene presežke usmeri v javno službo: "Vse dokler je javno financiranje zadostno, je izključena možnost, da bi dobičkonosnost bila prevladujoči vpliv."