"Prepričan sem, da je popolnoma vseeno, ali so predčasne volitve mesec ali dva prej ali pa pridemo do rednih volitev, praktično smo v zaključku našega mandata," je v nedeljski oddaji na Pop TV poudaril Hojs, sicer tudi podpredsednik SDS-a.
Po Hojsovih besedah se z Janšo o tem veliko pogovarjajo, in sicer ne le na ravni vodstva stranke SDS, temveč tudi na izvršilnem odboru SDS-a oziroma po regijah. Mnenja so po njegovih besedah trenutno deljena, potem ko so bila ob začetku tega leta "absolutno drugačna", in sicer, "da je treba vztrajati do konca".
"Bomo pa tudi spremljali odziv javnosti – vsak pameten politik spremlja mnenje ljudi na terenu, oni so tisti, ki ocenjujejo naše delo najbolj realno," je poudaril minister za notranje zadeve, ki je kritičen do agencij, ki merijo javno mnenje. "Če bodo ljudje ocenili, da je bolj primerno, da odidemo prej na volitve, bomo takim predlogom in mnenjem gotovo sledili," je dodal.
SDS se do Hojsovih izjav ni opredelila
Organi stranke SDS o morebitnih predčasnih volitvah še niso odločali, zato se do ministrovih stališč ne morejo vsebinsko opredeliti. Minister in podpredsednik stranke SDS-a je v medijskem nastopu z gledalci delil svoje osebno stališče, so uradno sporočili. V NSi-ju pa so dejali le, da s predčasnimi volitvami nimajo težav, je poročala TV Slovenija.
Opozicija ne verjame, da bi Janša odstopil
"Če Aleš Hojs misli resno z namigovanjem na predčasne volitve, potem lahko to v Levici zgolj pozdravimo. Ljudje so upravičeno besni, naj dobijo glas," je dejala Nataša Sukič iz Levice.
Dodala je, da vlada poskuša vladati z odloki in represivnimi zakoni, represijo in še več represije. Vse to povzroča kaos, ki ga ta vlada po njenem mnenju več ne obvladuje. "Zato mislim, da bi bile predčasne volitve edini pravi izhod."
V SAB-u so na Twitterju zapisali, da že vse od konca prejšnje vlade podpirajo predčasne volitve. "Do predčasnih volitev pa lahko pride samo z odstopom predsednika vlade, kar se po našem mnenju ne bo zgodilo."
Izjavo Hojsa razumejo kot discipliniranje poslancev DeSUS-a in SNS-a, ki v zadnjih glasovanjih niso sledili predlogom vlade. "S strašenjem s predčasnimi volitvami jih želijo prisiliti v podporo njihovim predlogom vse do konca mandata." Kot so še dodali v SAB-u, je Hojs pred letom dni že odstopil, a je še vedno minister. "Če on govori o predčasnih volitvah, jih zagotovo ne bo."
V LMŠ-ju so v sporočilu za javnost zapisali, da so že večkrat povedali, da bi bilo prepozno tudi, če bi vlada odstopila že včeraj. "Če bi imeli resne namene, bi že odstopili in sprožili volitve. Odstop vlade in predčasne volitve so namreč po našem trdnem prepričanju edina rešitev za umiritev razmer v državi in prekinitev te agonije," so navedli.
Dodali so, da so v stranki na volitve pripravljeni, v tej luči pa spomnili, da so nanje želeli že v začetku prejšnjega leta, "ampak so žal nekateri oportunisti pomagali postaviti aktualno vlado".
Na izjave notranjega ministra so se odzvali tudi v stranki SD. "Socialni demokrati bomo to verjeli šele, ko Janez Janša odstopi. Ne more odstopiti prezgodaj, ker je že zdavnaj prepozno," je dejal podpredsednik SD-ja Matjaž Nemec in dodal, da med ljudmi vsak dan slišijo, da bi ta vlada morala oditi. "Za uspešno soočanje z zdravstveno, gospodarsko in politično krizo so nujne volitve."
Nemec je sicer prepričan, da bo Janša za volitve izbral trenutek, ki mu bo najbolj ustrezal. "Njegov cilj je nizka volilna udeležba, zato nas ne bi presenetilo, da bomo na volišča šli v največjem mrazu. Ampak ta račun se mu ne bo izšel, ljudje bodo šli na volišča, ker imajo dovolj." Dodal je še, da je stranka SD na volitve pripravljena.
Če bi vlada odstopila, bi bile predčasne volitve dva do tri mesece pred rednimi
Do predčasnih volitev lahko pride, če premier odstopi sam ali pa gre v državni zbor po zaupnico in mu ta ni izglasovana. Če bi premier Janša to storil, bi bile predčasne volitve dva ali tri mesece pred rednimi. Redne volitve pa razpiše predsednik države najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Prva seja DZ-ja tekočega mandata je bila 22. junija 2018, kar pomeni, da ima predsednik Pahor možnost, da za prvi dan glasovanja določi nedeljo, 24. april 2022, zadnji možni datum pa nedeljo, 5. junij 2022.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje