Rupla je podprlo le 42 poslancev, za izvolitev pa bi potreboval 46 glasov. Nekdanji zunanji minister je dejal, da bo še razmislil o novi kandidaturi. Horvat pa je postal peti predsednik DZ-ja in je po izvolitvi dejal, da mu visoko zaupanje poslanskih kolegov nalaga še dodatno odgovornost do jesenskih volitev.

Po Horvatovem mnenju ima DZ do konca mandata še veliko dela, saj mora dokončati najprej redno sejo, naslednji teden je na vrsti izredna seja, izključil pa ni niti možnosti za še eno izredno seji septembra, kljub dogovoru, da naj te seje pred volitvami ne bi bilo. Poleg tega naj bi imel kot predsednik parlamenta še številne mednarodne obveznosti.

Kar 29 glasovnic ni bilo oddanih
Rupla je za mesto podpredsednika DZ-ja sicer predlagala skupina 11 poslancev SDS-a s prvopodpisanim Francem Cukjatijem. Ruplu so kandidaturo so napovedali in odrekli njegovi nekdanji strankarski kolegi, saj kar 29 glasovnic ni bilo oddanih, osem pa je bilo neveljavnih. Izvolitvi Rupla na to mesto so nasprotovali tudi v nacionalni stranki.

Horvat v DZ-ju že od leta 1992
Horvat, ki je po izobrazbi diplomiran ekonomist, je bil prvič izvoljen za poslanca leta 1992. V prvem mandatu je bil predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo in član odbora za finance ter odbora za kmetijstvo.

V naslednjem mandatu je predsednik odbora za nadzor proračuna, podpredsednik odbora za gospodarstvo, član odbora za mednarodne odnose in odbora za finance in monetarno politiko ter član delegacije za Evropski parlament. Leta 2000 je bil Horvat že tretjič izvoljen za poslanca ZLSD-ja, vendar ni član te stranke.

O javni rabi slovenskega jezika ...
Poslanci so dopoldne že opravili drugo obravnavo predloga zakona o javni rabi slovenščine. Zakon ureja načela za rabo slovenskega jezika tako v Sloveniji kot v tujini. Zakonsko besedilo pa ureja področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike.

Največ dopolnil je vložila poslanska skupina NSi, največ razprav pa so poslanci namenili tistemu členu zakona, ki posega na področje uporabe tujega jezika v visokošolskem prostoru. O 18 dopolnilih bodo odločali ob koncu današnjega dela zasedanja.

... in spremembi zakona o referendumu
Poslanci so po skrajšanem postopku obravnavali novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Zakonsko besedilo, ki ga mora podpreti dve tretjini poslancev, se nanaša na uskladitev z dvema odločbama ustavnega sodišča ter na ureditev možnosti glasovanja na referendumih slovenskih državljanov s stalnim bivališčem v tujini. Večina strank napovedane spremembe podpira, o njih pa bodo glasovali ob koncu zasedanja.

Popoldanski del zasedanja bo med drugim namenjen poslanskim vprašanjem vladi, na prva tri opozicijska vprašanja pa bo kot običajno odgovarjal predsednik vlade Anton Rop.

Predlog zakona o davkih na plače
Razpravljali so tudi o davku na izplačane plače ter o predlogu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Milojka Kolar je uvodoma pojasnila, da se bo v skladu s predlogom zvišal spodnji prag obdavčitve plač, in to s 130.000 na 165.000 tolarjev bruto plače.

Dopolnjen predlog zakona namreč predvideva, da se davek do 165.000 tolarjev mesečne bruto plače povsem ukine, do 400.000 tolarjev znaša 3,8 odstotka, do 750.000 7,8 odstotka ter nad 750.000 14,8 odstotka.

Predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic pa je vlada DZ-ju predlagala zato, ker po njenem mnenju ni več nobenih gospodarskih razlogov, zaradi katerih bi ta zakon še moral veljati. Sprejeli so ga z namenom, da bi banke in hranilnice usmerjale tolarska sredstva tudi v realni sektor, saj bi se s tem posledično znižale obrestne marže.

Rop zadnjič odgovarjal poslancem
Premier Anton Rop je še zadnjič v tem mandatu odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Vprašanje iz koalicijskih vrst mu je postavil Miran Potrč iz ZLSD-ja, ki ga je zanimalo, kako bo vlada rešila vprašanje financiranja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki kljub nepovišanju premij pri Vzajemni še ni rešeno.

Rop je poudaril, da je na tem področju treba iti v smeri, ki je zapisana v beli knjigi zdravstvene reforme. Predlog Vzajemne o povišanju premij za starejše od 60 let je po njegovem nepopusten, zato je treba reformo izpeljati v celoti in s tem urediti to področje.

O selitvi letal z Brnika v Cerklje
Janez Podobnik (SLS) je premiera vprašal o korupciji in kliantelizmu v gospodarstvu, ki po njegovem negativno vplivata na razvojni potencial Slovenije.Rop je povedal, da je omenjenih pojavov v Sloveniji manj kot v drugih državah, po njegovem pa je obseg korupcije v naši državi tolikšen, da bistveno ne vpliva na gospodarski razvoj.

Bogomirja Vnučca (SMS) je zanimala selitev vojaške flote slovenskega letalstva z Brnika na letališče Cerklje ob Krki, ki je po njegovem nestrokovna in netransparentna. Rop je pojasnil, da bodo enote za stalno pripravljenost in nadzor ostale na Brniku. Ostalo se bo preselilo v Cerklje ob Krki, kjer naj bi nastala tudi letalska šola. Sočasno naj bi se to letališče uporabljalo tudi za civilne namene, je še dodal Rop.

Novo školjčišče je težava
Predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča pa je zanimalo, do kdaj se bo Slovenija uklanjala Hrvaški in kdaj bo zunanja politika začela ščititi slovenske nacionalne interese. Ob tem je omenil nedavno postavitev školjčišča v Piranskem zalivu, kjer je pričakoval ostrejši odziv novega zunanjega ministra Vajgla. Premier je povedal, da se bo pri sklepanju dogovora o Jadranskem morju upoštevalo interese vseh držav. Novo školjčišče je označil za težavo, ki bo tema pogovorov.

Na dnevnem redu tudi mandatno-volilne zadeve
Ob koncu seje poslanci načrtujejo še prvo obravnavo predloga zakona o istospolni partnerski zvezi. Na dnevnem redu prvega dne izrednega zasedanja pa so tudi mandatno-volilne zadeve, med katerimi naj bi DZ imenoval Natašo Pirc Musar za novo pooblaščenko za dostop do informacij. Poslanke in poslanci pa naj bi imenovali tudi nacionalni svet za kulturo.