“Zaposleni na inšpektoratu so v nenehnem strahu,” trdi eden izmed zaposlenih in dodaja, da se splošna služba na inšpektoratu bolj kot s strokovno pomočjo inšpektorjem, kar naj bi bila njena funkcija, ukvarja skoraj izključno z nadzorovanjem in discipliniranjem zaposlenih. Sistem nadzora je, kot trdi zaposleni, tako dovršen, da se beleži vsaka najmanjša napaka posameznega zaposlenega, vendar namen ni izboljšanje dela, temveč uporaba teh podatkov v morebitnih postopkih zoper zaposlene.

Omenjeni zaposleni ni edini, ki delovne odnose na inšpektoratu ocenjuje kot neprimerne. Tako naj bi bile na dnevnem redu tudi žalitve in povišan ton nad zaposlenimi s strani glavne inšpektorice, zaposlene pa naj bi disciplinirali tudi z neenakomerno razporeditvijo dela, kjer so bolj obremenjeni sodelavci prejeli dodatne delovne obveznosti, manj obremenjenim pa so se še odvzele. Prav tako naj bi nekateri sodelavci bili deležni oteževanja pri jemanju dopustov.

Dve prijavi trpinčenja v zadnjem letu
Da delovni odnosi na inšpektoratu za infrastrukturo niso najboljši, potrjujeta tudi dve prijavi trpinčenja na delovnem mestu letos. Prav tako so v tem obdobju svetovalci za mobing na inšpektoratu svetovali dvema zaposlenima. Na inšpektoratu kljub temu trdijo, da so delovni odnosi “v okviru normalnih delovnih odnosov”, in obenem dodajajo, da trditev o neprimernem komuniciranju ne drži, to naj bi potrdila tudi posebna komisija, ki je obravnavala obe prijavi trpinčenja na delovnem mestu. Ob tem dodajajo, da od leta 2015 do letošnjega leta tovrstnih prijav niso prejeli.

A kot opozarja predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk, so se odnosi na inšpektoratu zaostrili ob ocenjevanju delovne uspešnosti obeh sodelavcev, ki sta prijavila trpinčenje. Takrat, tako Verk, komisija za preizkus delovne uspešnosti, ki jo je imenovala Petan Mikolavčičeva ni želela odločati o nobenem predlogu pravnega zastopnika obeh javnih uslužbencev. Verk ob tem dodaja, da gre v obeh primerih za hudo šikaniranje na delovnem mestu, ki se nadaljuje, zato bodo zadevo tudi naznanili policiji.

"Komunikacija je jasna in glasna, a ne žaljiva"
Oba primera je obravnavala posebna komisija za ugotovitev okoliščin glede trpinčenja na delovnem mestu pri ministrstvu za infrastrukturo. Nekdanji minister Peter Gašperšič pa je tudi opravil pogovor z glavno inšpektorico. Komisija je zaslišala skupno 13 zaposlenih tako na predlog obeh delavcev kot tudi na predlog glavne inšpektorice, katerih pričanja so bila diametralno nasprotna. Medtem ko so nekatere priče izpričale ustrahovanje in neprimerno komunikacijo, pa so odnosi korektni in nihajo med "super" in napetostmi, ki so posledica stresnega dela. Komunikacija z glavno inšpektorico pa naj bi bila "glasna in jasna, a nikakor ne žaljiva".

Zaradi teh informacij je tudi komisija v svojem poročilu presodila, da ne more neizpodbitno trditi, da so odnosi na organu slabi, na kar se tudi sklicujejo na inšpektoratu pri zanikanju trditev o slabih odnosih na delovnem mestu. Na inšpektoratu ob tem dodajajo, da je zaradi različnih pogledov zaposlenih komisija opozorila na možnost, da ni vse tako, kot mora biti, zato so inšpektoratu svetovali, naj se posveti izboljšanju vertikalne komunikacije. "To inšpektorat preko usposabljanj in organiziranja neobveznih neformalnih srečanj tudi že vseskozi izvaja."

"Vladajo nezadovoljstvo, žalost, pritisk in strah"
Priče obeh delavcev so namreč pred komisijo med drugim izpričale, da med zaposlenimi “vladata nezadovoljstvo, žalost, čuti se pritisk in strah pred ukrepi v primeru napak pri delu”. Prav tako so priče ocenile, da sta bila oba delavca premeščena zaradi discipliniranja, in ne delovnih potreb. Izpostavile so strah pred stalnim nadzorom, neenakomerno dodeljevanje dela, prav tako pa je večina prič delavcev izrazila strah pred povračilnimi ukrepi, če bi bili zapisniki pričanj dostopni glavni inšpektorici. Prav tako so nekatere priče dejale, da pravne pomoči ne iščejo več, saj so potem deležni očitkov o delovni nesposobnosti.

A če so bila pri pričanjih o odnosih na delovnem mestu stališča diametralno nasprotna, komisija ni mogla spregledati povečanega števila bolniških odsotnosti na delovnem mestu. Po naših informacijah so namreč najmanj tri dolgotrajne bolniške odsotnosti v zadnjem letu povezane s psihološkimi težavami zaradi šikaniranja na delovnem mestu. A interpretacija bolniških odsotnosti ostaja dvoumna, saj komisija obenem navaja, da razloge za bolniške odsotnosti ni mogoče neposredno povezati s šikaniranjem, saj komisija nima dostopa do podatkov o razlogih za bolniške odsotnosti.

Ministrstvo skrbijo daljši bolniški dopusti. Inšpektorat povečanja bolniških dopustov ne zaznava.
Da je delež bolniških odsotnosti na inšpektoratu povečan, so nam potrdili tudi na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so med drugim zapisali, da bodo ta podatek v prihodnosti še podrobno spremljali in raziskali, kolikor jim zakonodaja to dopušča, saj so podatki o vrsti bolezni tajni, prav tako pa ministrstvo nima pristojnosti, da bi se opredeljevalo do vzročno posledične zveze.

Na inšpektoratu pa trdijo nasprotno, da znatnega povečanja bolniških odsotnosti glede na starostno strukturo niso zasledili. Ob tem menijo, da niso povezane s trpinčenjem na delovnem mestu, kar sklepajo po informacijah, ki so jih o bolniških odsotnostih podali sami zaposleni. Tako je po podatkih inšpektorata večinoma šlo za dolga bolezenska stanja in operativne posege. V dveh primerih naj bi šlo za bolniško odsotnost kot posledico trpinčenja, v enem pa naj bi zaposleni navedel trpinčenje kot razlog za potreben operativen poseg. Na inšpektoratu ob tem ponavljajo, da komisija ni ugotovila povezave med trpinčenjem in bolniškimi odsotnostmi, za kar, ponovimo, sicer tako ali tako ni pristojna.

Komisija ugotovila nepravilnosti, na inšpektoratu trdijo nasprotno
Je pa komisija v svojem poročilu, ki smo ga pridobili v uredništvu, ugotovila, da sistem svetovanja v primerih mobinga kljub trem svetovalcem, ki so na inšpektoratu, ne deluje dobro, saj svetovalci v obeh primerih prijavljenega šikaniranja niso izvedli predpisanega postopka zato so inšpektoratu predlagali, naj na to funkcijo imenuje kadre, ki uživajo visoko zaupanje. Na inšpektoratu pa nasprotno trdijo, da so svetovalci za mobing delo opravili v skladu z veljavnimi predpisi, obenem pa so vsi trije tudi taki, da imajo visoko stopnjo integritete in uživajo zaupanje s strani večine zaposlenih.

Različno interpretacijo veljavnih predpisov na inšpektoratu sicer izpostavlja tudi Verk, ki poudarja, da so v SDOS-u ugotovili kršitve zakona tudi pri sestavi komisije za oceno delovne uspešnosti, a ko je na to hotel opozoriti Petan Mikolavčičevo, je ostal pred zaprtimi vrati, saj mu je prek tajnice odgovorila: "Če gre za delovne ocene, se nima z mano kaj pogovarjati."

Sindikat računa na ministrico
Verk ob tem dodaja, da se mu je to zgodilo prvič v karieri, saj doslej ni srečal javnega uslužbenca na vodilnem položaju, ki bi tako ravnal, zato ocenjuje, da se z njo lahko pogovarja le ob prisotnosti nadrejene ministrice oziroma ustreznega nadzornega organa, saj "gospa ne razume svojih dolžnosti iz naslova socialnega partnerstva oziroma osnovne kulture dialoga, kar ji še posebej zamerim, ker je nekdaj bila inšpektorica za delo." Verk zato pričakuje, da se bo na njeno ravnanje odzvala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Z inšpektorata ob tem navajajo, da je Verk brez najave prišel v tajništvo in zaprosil za sestanek, kar je glavna inšpektorica odklonila, pozneje pa niso več prejeli poziva na sestanek.

Ministrstvo zagovarja ničelno toleranco, a ne obvešča domnevnih žrtev o koncu postopkov
Na ministrstvu sicer trdijo, da so primera iz julija 2018 obravnavali resno in se z glavno inšpektorico tudi pogovorili, zadeva pa je bila s tem končana. “Novih prijav nismo prejeli, če jih bomo, jih bomo obravnavali z vso resnostjo. Trpinčenje na delovnem mestu je po našem mnenju nesprejemljivo in imamo do tovrstnega ravnanja ničelno toleranco.”

A resnost ministrstva pri obravnavi trpinčenja ostaja vprašljiva, o njej pa izdatno priča tudi dejstvo, da oba delavca sploh nista seznanjena s tem, da je postopek zaključen, prav tako pa nista bila obveščena o ugotovitvah komisije, ki je njuna primera obravnavala. V iskrenost obravnavanja trpinčenja na inšpektoratu dvomi tudi Verk, ki se je zaradi te teme skušal sestati z ministrico Bratuškovo, a mu na pisma ni odgovorila. Verk ob tem odgovarja, da je Bratuškova edina ministrica nove vlade, ki se na njegova pisanja ni odzvala.