Komisija DZ-ja za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je seznanila s stanjem ob 20-letnici izbrisa skupine ljudi, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve 26. februarja 1992 črtalo iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije in jih uvrstilo na seznam tujcev.

Sprejet je bil sklep, s katerim je komisija vladi predlagala, da se ob 20. obletnici izbrisa opredeli do dopisa Mirovnega inštituta, Amnesty International in društva izbrisanih glede ureditve statusa izbrisanih in da preuči možnosti nadaljnjih ukrepov za izvajanje odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih.

"Zakon o izbrisanih je pomanjkljiv"
V imenu Mirovnega inštituta, predlagatelja sklica seje, je Neža Kogovšek Šalamon uvodoma povedala, da je šlo pri izbrisu za množično kršitev človekovih pravic, s katero bi se morali soočiti vsi državljani, to sprejeti in poiskati rešitve, da bi krivice popravili.

Prvi dober korak v smeri odprave posledic izbrisa je bil, kot pravi, storjen s sprejetjem zakona o izbrisanih leta 2010, zato sedanjo sestavo DZ-ja poziva, da nadaljuje z delom v tej smeri. Ob tem pa je izpostavila tudi nekatere pomanjkljivosti zakona o izbrisanih. Predvsem so po njenih besedah problematični dolgotrajni postopki in visoki stroški urejanja statusa izbrisanih. Poudarila je tudi, da sama povrnitev statusa izbrisanim še ne popravi krivic, ki so jim bile storjene.

Pravnik Ciril Ribičič pa je poudaril: "Danes bi omenil to, da se je javno grozilo s stališča visokih političnih funkcij, da bodo tisti, ki bodo uresničevali odločbo ustavnega sodišča, kazensko preganjani. Danes ni taka situacija. Odločba je nekaj, na kar vsi pristajamo in moramo pristajati."

Gorenak: Med izbrisanimi ni interesa za ureditev statusa
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je pojasnil, da je ob sprejetju zakona o izbrisanih tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal dejala, da je zakon dokončno rešil težave, danes pa se govori, da je bil to šele prvi korak. Poudaril je, da na vladi o tem vprašanju niso govorili in da sam drugih korakov poleg izvajanja obstoječega zakona ne načrtuje.

Opozoril je tudi, da je izmed 25.671 izbrisanih oz. tistih med njimi, ki so danes še živi, le 330 ljudi vložilo vloge za ureditev statusa, kar po njegovem kaže, da med izbrisanimi ni zanimanja za ureditev statusa. Možnost, da bi ministrstvo iskalo izbrisane po svetu in jih pozivalo k ureditvi statusa, pa je Gorenak zavrnil z obrazložitvijo, da imamo doma veliko ljudi, ki prav tako potrebujejo različne oblike pomoči.

Metka Naglič iz Amnesty International je Gorenaku odgovorila, da trditev, da ni zanimanja za ureditev statusa, ne drži, temveč je pridobitev statusa tako težka in zapletena, da se izbrisani zanjo ne odločajo.

"Slovenija je vsem ponudila možnost ureditve statusa"
Eva Irgl (SDS) je dejala, da morajo biti vse krivice, ki so bile storjene izbrisanim, popravljene, vendar moramo imeti po njenem mnenju pri vprašanju človekovih pravic enaka merila za vse ljudi. Pojasnila je, da je Slovenija pred 20 leti vsem ponudila možnost pridobitve državljanstva in ureditve statusa, pa nekateri tega niso storili tudi zato, ker so držali figo v žepu, saj takrat še niso vedeli, kakšen položaj se bo vzpostavil pri osamosvajanju Slovenije.

Potrata pozvala h kulturnemu dialogu
Majda Potrata (SD) je o razpravi dejala, da se stališča posameznikov o izbrisanih niso spremenila, zato se vsebinsko vanjo ni vključevala, izpostavila pa je, da pričakuje kulturen dialog, ko gre za vprašanje človekovih pravic. Opozorila je tudi na pojav sovražnega govora v navijaških skupinah na športnih dogodkih, zato predlaga, da bi komisija v prihodnje razpravljala tudi o tej temi.

Truda Pepelnik (DLGV) je dejala, da je čas, da se krivice izbrisanim popravijo. Tako se je zavzela za pospešitev in poenostavitev reševanja njihovih statusov.

Komisijo za človekove pravice sestavljajo izključno ženske
Omeniti velja, da je predsednica komisije Tamara Vonta (PS) na začetku seje izrazila začudenje nad sestavo komisije za peticije in človekove pravice v tem mandatu, saj so članice komisije same ženske. To je pripisala tudi temu, da so teme komisije za človekove pravice za njihove moške kolege premalo atraktivne.