Grabus ob tem poudarja, da dvajseto stoletje ni bilo enostavno za nobeno versko skupnost, tudi za islamsko skupnost v Sloveniji ne. Tako je šele v poosamosvojitvenem obdobju islamska skupnost doživela nov razcvet in dočakala gradnjo islamskega kulturnega centra v Ljubljani, pred tem so bili v Sloveniji muslimani "privesek Zagreba." Sedaj lahko islamska skupnost zagotavlja osnovno versko dejavnost, a Grabus poudarja, da je za uveljavitev skupnosti potreben nov korak, predvsem na področju izdaje publikacij v slovenskem jeziku.

Grabus predvsem poudarja, da bi si želeli tudi izobraževanja v slovenskem jeziku "Tu pa je trenutno naša največja težava kadrovska podhranjenost, zato smo z vidika izobraževanja še vedno odvisni od sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami v BiH," poudarja Grabus. Zaradi tega so stoto obletnico delovanja islamske skupnosti tudi obeležili z znanstveno konferenco, kjer so predavatelji iz Slovenije in tujine razpravljali o sodobnih vprašanjih okoli reliigje predvsem njene umestitve znotraj modernih sekularnih držav in vloge religije v skupnosti. Konferenco pa bodo obeležili tudi z izdajo zbornika v slovenskem jeziku.

Sto let od džamije v Logu pod Mangartom
Letošnje leto islamska skupnost obeležuje stoto obletnico delovanja na slovenskem prostou. Pred stotimi leti so bošnjaški člani avstroogrske vojske v času prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom postavili džamijo, ki je bila prvenstveno namenjena vojakom na soški fronti. Takrat je bila slovesna otvoritev najavljena v časniku Slovenec, udeležil pa se je je tudi tedanji najvišji prestavnik islamske skupnosti reis ulema Džemaludin Čauševič in vojaški mufti. Džamija je bila sicer po vojni porušena, šele danes pa se zavedamo, kaj je pomenila za ta prostor, je v uvodnem nagovoru izpostavil Grabus.

V duhu medverskega dialoga je ob otvoritvi konference zbrane nagovoril tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je poudaril, da je tudi sam osebno dobro seznanjen s prostorom, kjer je bila postavljena prva džamija. "Vesel bom, če se to primerno obeleži, saj je to del naše kulture in zgodovine. Predvsem pa obeležuje, da medverski dialog ni nekaj novega, temveč je z nami že stoletje in še več." Jamnik ob tem poudarja, da je tudi sodelovanje z islamsko skupnostjo v Sloveniji zgledno in tudi kaže na to, da živimo v družbi dialoga. "Kdor se danes želi iti izključevanje je na popolnoma napačni poti."

Islamska skupnost v Sloveniji ni homogena
Grabus ob tem poudarja, da je Slovenija zgled glede kulture dialoga, zlasti z vidika prostorov bivše Jugoslavije, kjer je še veliko nerešenih političnih vprašanj, ki pustijo svoj vpliv na ljudeh. "Slovenija je tu bistveno bolj odprta in vključujoča," poudarja Grabus in obenem dodaja, da tudi islamska skupnost v Sloveniji ni povsem homogena. "Imamo več slojev muslimanov v Sloveniji. Na eni strani imamo muslimane, ki so Slovenci in popolnoma integrirani v slovensko družbo, s katerimi lahko delamo na projektih, ki so pomembni za Slovenijo. Potem imamo ljudi, ki so prišli iz republik bivše Jugoslavije in še vedno živijo običaje svojih domačih krajev."

Tretjo kategorijo pa predstavljajo ljudje, ki v Slovenijo prihajajo sedaj kot delavci. "Sedaj imamo v skupnosti tudi muslimane, ki ne prihajajo zgolj iz držav bivše Jugoslavije in tu se kaže težava naše kadrovske podhranjenosti, pri zadovoljevanju njihovih potreb. Potem pa so tu še ljudje, ki prihajajo kot begunci in imajo povsem svoje težave," še poudarja Grabus.

Novi izzivi v globalnem nezadovoljstvu
Konference se je udeležil tudi profesor Enes Karić s fakultete za islamske vede v Sarajevu, ki je poudaril, da je vsaka verska skupnost v globaliziranem svetu manjšinska, saj nobena verska skupnost ne zajema več kot polovico svetovne populacije. Zato je medverski dialog bistvenega pomena pri sodelovanju v dobro svoje skupnosti. Izpostavil pa je tudi problem radikalizma v sodobnem svetu. "Nažalost ga je vedno več, ne le v islamu, kjer pa je zaradi izpostavljanja teh radikalnih skupin zelo opazen. Zato je nalog a strokovnjakov, da se s tem pojavom spopadajo in da poiščejo korenine tega pojava," je še poudaril Karić, ki je sicer skozi vojaške izkušnje svojega starega očeta tudi čustveno navezan na soško fronto.

Grabus poudarja, da ima večina ljudi, ki se obrnejo k radikalizmu težave s svojo identiteto, kar je še toliko bolj vidno v splošnem izzivu nezadovoljstva ljudi v globaliziranem svetu "Težave so prisotne, ampak mi v svojem članstvu tega ne zaznavamo," poudarja Grabus in dodaja, da ima pri tem ključno vlogo tudi država, ki se mora odločiti do katere mere bo dovolila izražanje stališč, ki niso prijazni do drugih ljudi. "Islamska skupnost bo svojo vlogo opravila, ampak nimamo pa moči, da bi vplivali na vso populacijo," še poudarja Grabus in dodaja, da so sodobni izzivi tudi zanje nekaj novega, "V devetdesetih letih so se nacionalizmi izražali na drugačen način in sedaj je tudi za nas to nov izziv, saj moramo še najti način kako priti v srca teh ljudi."