Na slovesnosti je zbrane nagovoril član predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović. "Sprave in boljše prihodnosti ne bo, dokler ideologija, ki je ustvarila genocid v Srebrenici, ne bo popolnoma poražena," je izpostavil Izetbegović in pozval Srbijo, naj "sprejme resnico in preneha z zanikanjem genocida v Srebrenici ter s tem končno naredi korak k resnični spravi in boljši prihodnosti za vse".

Že v zgodnjih jutranjih urah so v spominski center v Potočarih začeli prihajati svojci žrtev. Večino državnikov so letos predstavljali veleposlaniki v BiH. Slovesnosti v Srebrenici so se udeležili predstavniki Evropske unije, veleposlaniki ZDA, Hrvaške, Črne gore, Makedonije, Velike Britanije, Francije, Španije, Grčije, Brazilije, Maroka in še nekaterih drugih držav, poroča Dnevni avaz. Skupaj so pričakovali 30.000 ljudi.

Na slovesnosti ni bilo uradnih predstavnikov Srbije. Pred dvema letoma se je ob 20. obletnici genocida slovesnosti udeležil tedanji srbski premier, današnji predsednik, Aleksandar Vučić, a je bil tarča napada. Lani so iz Srebrenice sporočili, da srbsko državno vodstvo v spominskem centru ni zaželeno. Beograd je dejal, da "razume sporočilo". Srbsko vodstvo tudi letos ni dobilo vabila, tako da v Srebrenico ne bo ne premierke Ane Brnabić ne predsednika Vučića. Sta se pa žrtvam v teh dneh poklonila predstavnika opozicije, vodja PSG-ja Saša Janković in vodja Liberalnodemokratske stranke Čedomir Jovanović, piše B92.

Vučić je sicer znova obsodil dejanja v Srebrenici. Kot je dejal v ponedeljek, se takšen zločin ne bi smel več ponoviti, ob tem pa se je izognil omembi besed "pokol" ali "genocid". Zdaj je po njegovih besedah pogled treba usmeriti v prihodnost, odnosi med Srbi in Bošnjaki pa so za prihodnost regije ključnega pomena, je še izpostavil.

Predstavniki Islamske skupnosti v Sloveniji, med njimi mufti Nedžad Grabus, generalni tajnik Nevzet Porić in ljubljanski imam Senad Karišik so se glede na navedbe kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes udeležili slovesnosti v Potočarih. Poleg tega so se v Islamski skupnosti v Sloveniji s posebno molitvijo spomnili vseh žrtev.

Z minuto miru so se žrtvam genocida poklonili tudi v državnem zboru. Kot je v nagovoru dejal predsednik DZ-ja Milan Brglez, je spominjanje "namenjeno vsem srebreniškim žrtvam ..., preživelim in vsem, ki so v tem zločinu vseh zločinov izgubili svoje najdražje". "In, ne nazadnje, namenjeno je vsem nam. Da srebreniške in druge tovrstne grozote vtkemo v naš kolektivni spomin in ga prenesemo na zanamce v upanju, da jim bo služil kot bridek opomin na posledice nepojmljivega sovraštva," je dejal.

Obletnice sta se v izjavi spomnila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini in komisar za širitev Johannes Hahn. Kot sta zapisala, so vrednote, ki so bile dramatično kršene pred 22 leti, zdaj v središču evropske integracije BiH.

Najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni
Meddržavno sodišče v Haagu je pokol v Srebrenici leta 2007 označilo za genocid. Do zdaj so v Potočarih pokopali ostanke 6.504 žrtev, ki so jih odkrili v 77 skupinskih grobiščih. Enako je razsodilo tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Pokol v Srebrenici velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni. Po podatkih spominskega centra so vojaki Republike srbske 11. julija 1995, pet mesecev pred koncem vojne, v BiH-u v Srebrenici pobile 8.372 Bošnjakov, večinoma moških in fantov. Sile bosanskih Srbov so pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića vstopile v to bošnjaško enklavo pod zaščito Združenih narodov in v le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so pobile več kot 8.000 Bošnjakov.

V upanju na preživetje na t. i. pot smrti
Ti so se v upanju na preživetje iz Srebrenice podali na t. i. pot smrti skozi bližnje gozdove. Muslimanskega ozemlja v bližini Tuzle velika večina med njimi ni nikoli videla, saj so jih prestregli srbski vojaki in na nečloveški način končali njihova življenja. Njihova trupla so srbske sile zakopale, nato pa izkopale in razmestile po številnih množičnih grobovih, da bi tako prikrile eno največjih grozodejstev na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Okoli 25.000 žensk, majhnih otrok in starejših oseb, ki so jih ločili od moških, pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH-a. Maloštevilne nizozemske modre čelade bošnjaških žrtev niso zaščitile. Oboroženci iz vrst bosanskih Srbov so tako zadržali moške, stare od 12 do 77 let, da bi jih "zaslišali zaradi domnevnih vojnih zločinov". Njihove družine jih nikoli več niso videle. 5.000 muslimanov, ki so se pred smrtjo skrivali v nizozemskem oporišču Potočari, pa so v zameno za 14 zajetih nizozemskih mirovnikov bosanskim Srbom izročile tudi mirovne sile.

Nizozemsko prizivno sodišče je Nizozemski pripisalo delno odgovornost za poboj okoli 300 Bošnjakov. Tožbo so proti Nizozemski vložile Matere Srebrenice. Kot so odločili, bo morala država plačati delno odškodnino. Na razsodbo iz leta 2014, ki je ugotovila odgovornost Nizozemske za smrt 350 Bošnjakov, so se pritožili tako sorodniki žrtev, ki jih razsodba ni zajela, kot država.