V MMC-jevi spletni klepetalnici je varuhinja pojasnila, da so to raziskave, ki so bile narejene na velikem številu otrok iz istospolnih družin. Zato po njenem mnenju ni bojazni, da homoseksualni starši ne bi mogli zagotoviti ugodnih pogojev za otrokov psihični razvoj. Hkrati je varuhinja poudarila, da mora država poskrbeti, da otroci iz takih družin niso diskriminirani, torej da imajo iste pravice kot otroci iz drugih družin, denimo zdravstveno zavarovanje, nego v primeru bolezni, preživnine ali dedovanja po nebiološkem staršu. Dejala je, da take družine zdaj trpijo izrazite kršitve človekovih pravic.

Urejanje statusa istospolnih družin je eno izmed področij, ki ga ureja nov družinski zakonik in je do zdaj od vseh novosti, ki ga ta zakonik prinaša, dvignilo največ prahu. Čebašek Travnikovi je žal, da se je javna razprava tako usmerila na to področje, ki bo dejansko zajelo eno zelo veliko manjšino, druga poglavja pa ostajajo prezrta. Zato pravi, da bi se morala razprava osredotočiti na tiste dele, ki družinska razmerja urejajo na novo.

Vprašanje Romov kot zgled
Spletni kepet smo na MMC-ju izkoristili tudi za to, da jim poleg uporabnikov tudi sami zastavimo nekaj vprašanj. Na vprašanje, katero področje urejanja človekovih pravic v Sloveniji bi lahko postavili kot zgled, je varuhinja odgovorila, da je to vprašanje Romov. "Na tem področju smo sprejeli zakonodajo, država si prizadeva za ureditev razmer v vseh okoljih, kjer Romi živijo. Seveda so še vedno slabosti, ampak tudi o teh odkrito govorimo," je razložila.

Med 2.600 in 3.000 pobud za obravnavo
Kot nam je pojasnila Čebašek Travnikova, vsako leto dobijo med 2.600 in 3.000 pobud, ki jih lahko obravnavajo. Zaradi gospodarske krize je sicer več ljudi, ki se obrača na njih in jih prosi za pomoč ali nasvet. Priznava, da je revščina in z njo pomanjkanje človekovega dostojanstva ena temeljnih kršitev človekovih pravic in svoboščin, a dodaja, da jim varuh ne more neposredno pomagati, zato jih napotijo na center za socialno delo.

Varuh je namreč pristojen le za ugotavljanje morebitnih kršitev. V letu 2008 so kršitve ugotovili pri četrtini podanih pobud, kar je po besedah varuhinje zelo velik delež. Tukaj je pojasnila še, da sama kršilca ne more kaznovati, saj nima izvršilne oblasti, lahko pa na ravnanja javno opozarja.

Uporabnike je zanimalo še, kako je delo varuhinje ločeno od politike. Gostja spletne klepetalnice nam je pojasnila, da njeno delo poteka v resničnem svetu, kjer ima politika veliko vlogo in moč, a da se trudi, da bi svoje delo opravila korektno in v korist varovanja človekovih pravic. "O tem, kako mi to uspeva, lahko presodite sami," je sklenila.