Dijaki so pojasnili, da so z zasedbo šol pridobili pozornost slovenskih medijev in politikov. Foto: MMC RTV SLO
Dijaki so pojasnili, da so z zasedbo šol pridobili pozornost slovenskih medijev in politikov. Foto: MMC RTV SLO

Dobro poznavanje jezika je temelj našega narodnega obstoja.

Želimo si ohraniti ali izboljšati šolo, da bo ta tudi v prihodnje ustvarjala zavedne in razgledane Slovence.

Sloovenski dijaki v zamejstvu

Skupina dijakov je v sodelovanju z Mlado Slovenijo pojasnila, da so pretekli teden dijaki slovenskih in italijanskih srednjih in višjih šol v Trstu protestiral proti šolski reformi. Z zasedbo šol so pridobili pozornost slovenskih medijev in politikov. Znova so opozorili, da so šolska poslopja slabo in zastarelo opremljena, zmanjšalo se je število ur za posamezne predmete, službo je izgubilo nekaj tisoč šolnikov in drugega osebja v šolah, italijanska država pa je dodaten denar namenila zasebnim šolam. Dijaki menijo, da je kratkovidno, da Italija v kriznem času zapostavlja šolstvo in raziskovanje, ki je ključ za iskanje izhoda iz recesije.

Reforma še posebej ogroža manjšinske šole. V šolskem letu 2008/09 je delo na manjšinskih šolah izgubilo deset učiteljev, kar je za manjšinske šole veliko. V lanskem šolskem letu jim je na srečo uspelo ohraniti učiteljski kader, a jo je slabše odneslo neučno osebje, opozarjajo dijaki.

Na pristojne so večkrat naslovili vprašanje, kaj jih čaka v prihodnje, a odgovorov na vprašanja niso prejeli. Bojijo se, da bodo še naprej krčili šolsko in nešolsko osebja. Slovenijo tako pozivajo, naj v razmere poseže na meddržavni ravni.

Menijo, da bi Slovenija zaščito manjšinskega šolstva dosegla s spremembo zaščitnega zakona iz leta 2001. Želijo si zagotoviti obstoj razredov tudi takrat, ko število dijakov ne bo več ustrezalo normativom, da ne bodo še naprej krčili učno in neučno osebje, pa tudi podporo šolskim knjižnicam. Italija namreč ne pozna sistema šolskih knjižnic, kot ga ima Slovenija, zato so šolske knjižnice v manjšinskih šolah podhranjene in slabo založene, kar pomeni, da jih dijaki le redko uporabljajo.

Hkrati si dijaki želijo tudi enakopravnejši odnos s slovenskimi dijaki pri štipendijah, ki jih razpisuje Slovenija, pri slovenskih šolskih tekmovanjih in pri vpisu na fakultete. Ker je italijanski sistem ocenjevanja drugačen od slovenskega (v Italiji imajo ocene od 1 do 10, najvišja ocena pa je izjemno težko dosegljiva), si želijo, da bi bila italijanska 9-ka izenačena s slovensko petico.

Predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec je ob koncu dejal, naj premier Borut Pahor zagotovi, da se ne bodo krčila sredstva za slovensko manjšino v Italiji in da bodo slovenski dijaki in dijakinje nemoteno delovali in ne bodo pod vplivom šolskih reform. Hkrati mora vlada spremeniti tudi odnos do vseh Slovencev po svetu in zamejstvu.

Dobro poznavanje jezika je temelj našega narodnega obstoja.

Želimo si ohraniti ali izboljšati šolo, da bo ta tudi v prihodnje ustvarjala zavedne in razgledane Slovence.

Sloovenski dijaki v zamejstvu