Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka Zares Gregorja Golobiča osvojila devet poslanskih mest, Jankovićeva Pozitivna Slovenija pa je na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2011 slavila z 28,51 odstotka. Foto: BoBo/Bor Slana
Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka Zares Gregorja Golobiča osvojila devet poslanskih mest, Jankovićeva Pozitivna Slovenija pa je na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2011 slavila z 28,51 odstotka. Foto: BoBo/Bor Slana

Za izbris politične stranke iz registra političnih strank je skladno z zakonom o političnih strankah mogočih več poti. Izbris lahko zahteva stranka sama, registrski organ pa lahko postopek za izbris stranke iz registra med drugim začne tudi, če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov ali če ugotovi, da stranka dvakrat zapored ne sodeluje vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, organe lokalne skupnosti ali Evropski parlament. Na začetku meseca je bilo tako v uradnem listu objavljeno, da bodo iz registra političnih strank izbrisane tri, in sicer Zares, Državljanska lista in Verjamem, pretekli petek pa je sledila še objava, da bodo iz registra političnih strank izbrisali še Pozitivno Slovenijo, stranko Glas ljudstva in Socialno stranko Srbov Slovenije (SSSS).

Tri izmed naštetih strank, Zares, Državljanska lista in Pozitivna Slovenija, so nekoč pomembno krojile usodo slovenske politike. Ustanovitev stranke Zares je sledila po parlamentarnih volitvah 2004, po katerih se je do tedaj vladajoči LDS prvič znašel v opoziciji. Sledili so notranji pretresi in trenja, ki so privedli do odhoda številnih članov in posledično razkola stranke. Del nekdanjih članov je oktobra leta 2007 ustanovilo novo stranko Zares, ki jo je vodil Gregor Golobič. Na državnozborskih volitvah naslednjega leta je stranka osvojila devet poslanskih mest. S štirimi ministri je bil Zares tretja najmočnejša stranka v vladi Boruta Pahorja. Na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 je dobila le dobrega pol odstotka glasov, na državnozborskih volitvah leta 2014 pa stranka, ki jo je takrat vodil Pavel Gantar, ni sodelovala. Leto zatem se je Zares na izredni seji konvencije samorazpustil.

Stranka Državljanska lista se je leta 2011 izoblikovala okoli Gregorja Viranta, ministra za javno upravo v času prve Janševe vlade. Foto: BoBo
Stranka Državljanska lista se je leta 2011 izoblikovala okoli Gregorja Viranta, ministra za javno upravo v času prve Janševe vlade. Foto: BoBo

Državljanska lista Gregorja Viranta je medtem nastala pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, na katerih je dosegla 8,37-odstotno podporo volivcev in se z osmimi poslanci uvrstila v DZ. Stranka je po volitvah omogočila oblikovanje druge vlade pod vodstvom predsednika SDS-a Janeza Janše, a po obremenilnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prva odtegnila podporo in izstopila iz koalicije. Stranka je zatem sodelovala v vladi Alenke Bratušek, na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2014 pa je ostala pred vrati DZ-ja. Še pred tem je po slabem izidu stranke na evropskih volitvah odstopil njen dotedanji predsednik in soustanovitelj stranke Gregor Virant, nasledil ga je Bojan Starman.

S stranko Pozitivna Slovenija se je v državno politiko konec leta 2011 podal ljubljanski župan Zoran Janković. Stranka je na parlamentarnih volitvah leta 2011 slavila z 28,51 odstotka glasov. Jankoviću je sicer poskus sestavljanja vladne koalicije spodletel, zato je stranka del mandata preživela v opoziciji. Po padcu druge Janševe vlade je krmilo Pozitivne Slovenije in vlade prevzela Alenka Bratušek. Vendar je ta s premierske funkcije odstopila, potem ko jo je v boju za predsedniški položaj v stranki premagal Janković. Stranka se je razklala, leta 2014 je bilo ustanovljeno Zavezništvo Alenke Bratušek, ki se je pozneje preimenovalo v Zavezništvo socialnoliberalnih demokratov, nato pa v Stranko Alenke Bratušek – SAB. Pozitivna Slovenija je medtem na volitvah 2014 z nekaj manj kot tremi odstotki glasov ostala pod parlamentarnim pragom, zatem pa se na državnozborske volitve ni več podala.

V registru trenutno 88 strank

Stranki Verjamem medtem preboj v slovenski parlament nikoli ni uspel. Nastala je sicer pred parlamentarnimi volitvami 2014, njen predsednik je postal Igor Šoltes, ki je bil istega leta z istoimenskim društvom bistveno uspešnejši na evropskih volitvah. Tedaj je njegova lista dosegla 10,33-odstotno podporo volivcev, Šoltes pa je postal evropski poslanec.

V parlament se ni nikoli uvrstila niti stranka Glas ljudstva, ki jo je leta 2014 ustanovil Gojko Stanič, kot tudi ne Socialni stranki Srbov Slovenije (SSSS). Vse omenjene stranke imajo zdaj skladno z zakonom možnost sprožitve upravnega spora, če tega ne bodo storile, pa bodo torej dokončno izbrisane iz registra političnih strank. V tem je trenutno 88 političnih strank, najstarejša med njimi je SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, nastala leta 1991, najmlajša pa po zadnjih podatkih REŠITEV – Stranka upokojencev Velenje, nastala marca letos.