Izhodišča so nastala s pobudo predsednika republike Boruta Pahorja, ki dejavnosti in razpravo v povezavi s spremembo volilne zakonodaje vodi že od januarja. Na koncu so na potezi parlamentarne stranke, ki se morajo o spremembah sporazumeti in jim zagotoviti dvotretjinsko večino. Predsednik Pahor za prihodnji petek sicer sklicuje nov sestanek s pogajalci, ki so jih za pogovore o volilnem sistemu določile stranke, je objavil Večer.

Pravniki Jurij Toplak, Franc Grad, Ciril Ribičič, Saša Zagorc in Igor Kaučič v izhodiščih menijo, da so spremembe volilnega sistema sprejemljive samo, če bi ob ukinitvi volilnih okrajev uvedli prednostni glas na ravni volilne enote, ki bi bil obvezen in absoluten. Volivci bi ga dodeljevali tako, da bi z glasovanjem za kandidata glasovali za listo. Lista bi dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Če pa bi volivec v nasprotju z navodilom na glasovnici oddal glas za listo kot celoto, bi bila glasovnica sicer veljavna, njegov glas pa ne bi vplival na vrstni red izvolitve kandidatov.

Več volilnih enot in preferenčni glas
Po predlogu bi se upoštevali vsi oddani prednostni glasovi brez dodatnih pogojev oziroma določitve deleža prednostnih glasov, da bi bili veljavni. Veljavni bi bili torej prav vsi oddani prednostni glasovi razen glasov za kandidate z list, ki ne bi dosegle z ustavo določenega štiriodstotnega praga. Kandidati bi bili torej izvoljeni glede na število dobljenih prednostnih glasov.

Da bi bil prednostni glas močnejši, glasovanje pa preglednejše, bi veljalo po mnenju avtorjev oblikovati več volilnih enot, denimo 11, v katerih bi izbirali volivci med kandidati za manjše število poslanskih sedežev. V primeru 11 volilnih enot bi jih volili po osem v vsaki volilni enoti. Če pa bi število volilnih enot ostalo enako, pa bi vsak volivec imel dva enakopravna prednostna glasova, ki bi ju lahko oddal le kandidatoma na isti kandidatni listi. Glasovnica bi bila veljavna tudi, če bi volivec oddal samo en prednostni glas.

Načelo domicila
Ob prednostnem glasu bi se uvedlo tudi načelo domicila. Kandidat mora tako imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za poslanca DZ-ja. Vsak poseg v opisan način za uvedbo prednostnega glasu razen glede uvedbe načela domicila bi lahko vodil do negativnega odgovora na kakšno izmed navedenih vprašanj ali na vsa štiri, so posvarili.

Po njihovih besedah vsak način uvedbe prednostnega glasu ne pomeni napredka glede demokratičnosti in personalizacije veljavnega volilnega sistema. Prednostni glas, ki bi bil relativen in neobvezen, ne bi okrepil ali pa bi celo oslabil neposredni in odločilni vpliv volivcev na izvolitev poslancev. To še posebej velja za primer, če bi bilo učinkovanje prednostnih glasov na vrstni red izvolitve kandidatov pogojeno z višjim deležem prednostnih glasov. Prednostni glasovi bi se tako upoštevali samo, če bi predstavljali pomemben delež glasov, oddanih za posamezno listo.

Manj primeren z vidika odločilnega vpliva volivcev bi bil po mnenju pravnikov način glasovanja, ki bi določal poseben glas za listo in poseben prednostni glas. Prav tako bi bil odločilen glas volivcev pri izbiri poslancev bolj omejen, če bi imel volivec en sam prednostni glas ob velikem številu kandidatov, med katerimi izbira. Vpliv političnih strank v primerjavi z volivci bi bil pomembnejši, če bi se ohranila veljavna ureditev, da lahko kandidirajo v volilni enoti kandidati, ki v njej nimajo stalnega prebivališča, je povzel Večer na spletni strani.

Obstoječa ureditev neskladna z ustavo
Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Naložil je DZ-ju, da neskladje odpravi v dveh letih, torej do decembra 2020.

Zakonodajalec ima pri odpravi neustavnosti dve možnosti. Prva je, da preoblikuje volilne okraje v skladu z odločbo ustavnega sodišča, druga pa je ukinitev okrajev na ravni volilnih enot in uvedba prednostnega glasu, ki bo zagotavljal odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov.